skočiti -im dov. skočiti:
Hilarion ſapovei enimu lintvornu, de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit nedol. ǀ de bi imela v'eno gorezho pezh sKozhit nedol. KaKor S. Ludovina ǀ Sakaj neskozhesh +2. ed. veno gorezho pezh ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi 3. ed. v'vodo inu popade saguant Gospuda ſvuiga, ter shnim vun ſplava ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi 3. ed. ǀ kar sdaizi shiu, inu frishin gori skozî 3. ed. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo, od mise skozhjo 3. mn. ǀ Gospud aku hozhete di bi jest verùjela de mene lubite, spodbodite vaſhiga lepiga kojna, inu skozhite vel. 2. mn. v'vodo ǀ po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil del. ed. m ǀ je bil v'en vreli kotu s'kozhu del. ed. m ǀ ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila del. ed. ž ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila del. ed. ž, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ raishi ſo v' vodo skozhili del. mn. m SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.