spovedovati -ujem/-am nedov. spovedovati se:
taiſti bogati mosh, katiri je ſpovedoval del. ed. m ſvoje golufie, inu odertie ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala molila ſpoveduvala del. ed. ž, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla spovedovati se spovedovati se:
ſe sazhne spoveduati nedol. ǀ Ozha te neſrezhne, inu greshne je menil de ſe spoveduie 3. ed. ǀ Kadar ta greshni ſe njemu ſpoveduje 3. ed. ǀ ſe spoveduje 3. ed., inu obhaja ǀ Kateri po gostem ſe ſpoveduajo 3. mn. ǀ uni Pariſienſi Dohtar, katiri s' pravo grevingo ſe nej ſpovedoval del. ed. m ǀ do vekoma ſim fardaman, dokler ſe nej ſim prau spovedoval del. ed. m Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedovati. SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.