utoniti -nem/-im dov. utoniti:
Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal, je imel vtonit nedol. ǀ ſe je bal vutonit nedol. ǀ gre h'tuiſtimu potoku, miſleozh noter ſkozhit inu noter v tonit nedol. ǀ Pomagaimi O Gospud, ſizer vtonim 1. ed. ǀ hitru pomagaimi vun ſizer vtonem 1. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni +3. ed. ǀ v' tem gmain potupu tiga madeſha, v' katerem vſy ludje vtonimo 1. mn. ǀ inu vener v' perloshnoſti vtonio 3. mn., v'greh padeo ǀ De ſi lih mejni de sna plavat, bo utonil del. ed. m ǀ on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel, inu vtonil del. ed. m ǀ Galatius pak je bil utonu del. ed. m ǀ ſe boijvode de bi neutonel +del. ed. m ǀ Ta perua je utonila del. ed. ž, ta druga ſe je sgubila ǀ Maria nej bila vtonila del. ed. ž ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali, taku bomo utonili del. mn. m SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.