v predl. I.
z daj. v:
ureden ſe je ſturil v' taiſtimu prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti II.
s tož. v:
kadar v' nezhistoſt padète ǀ greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish ǀ nedolshno dekelzo v' shpot, inu u' ſramoto perpravio ǀ u'G. Boga vſe nashe, vpajne imamo poſtavit ǀ vſe ſvoje vpajne v'G. Boga poſtavi ǀ is tvojga viſokiga ſtola ſi bil pahnen ua dnu tiga pakla ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn pluvali III.
z mest. v:
v' Nebeſſih je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh ǀ u' drugyh Bukuoh ǀ v tem meſti Cajerus ǀ ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio včasih se absorbira na sledeči ali predhodni u/v-, tako da pisno ni izražen:
uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → pri pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.