Frazemi s sestavino adíjo
[in] potém adíjo kdó/kàj, gl. iti komu kaj adijo.
íti kómu kàj adíjo ekspr.; pren., tudi z izpustom, navadno z [in] potem | |
| Pomen |
| |
| 1. izgubiti kaj | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Mnogi, ki ste se šolali še po breznikovskem izrazju (pribl. do l. 1970), bi se odločili kvečjemu za »tujke«, ali pa vam odgovor sploh ne bi bil mogoč. (ker vam je, denimo, vandrati sposojenka, režim pa tujka) |
| Pa bi vam šla adijo dva punta za prmej, morebiti pa kar cela matura. (Delo, 18. avg. 1998, NB) |
| »Izvleci predujem, kolikor moreš,« mu je svetoval stari Poljak; »tu bo nekega lepega dne izbruhnila revolucija in potem adijo Mehiški glasnik … (J. Dos Passos – B. Verbič, Trilogija ZDA I, 1962, 290) |
| Vsi omenjeni mikrobi s svojimi izločki okvarjajo delovanje obrambnih celic. Slaba stran take strategije je v tem, da splošna oslabitev imunosti odpre vrata konkurenčnim bolezenskim mikrobom, žrtev lahko nevarno zboli in potem adijo varno stanovanje! (Delo, 4. apr. 1998, NB) |
| 2. biti konec česa | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Dijak, zlasti če je bil odprte glave, je o Prešernu vsekakor izvedel dovolj – vse do znamenitega usmerjenega izobraževanja na začetku osemdesetih. Tedaj je program postavil pred srednješolca vsega komaj šest naslovov: adijo, Prešeren, to je bilo dijaškega veselja! (Delo, 6. feb. 1999, NB) |
| »Pazi.« (s štirimi ‘a’), mu je odvrnil Bradelj, »pred sodnijo pridejo priče, potem pa adio tista tvoja čast, pa tožba, pa cement.« (V. Zupan, Vrata iz meglenega mesta, 1968, 131) |
| Toda nisem dobil dopusta. Adijo vse želje – čez teden dni bom že ril po Ukrajini. (Manica Lobnik, Rosa na pajčevini, 1957, 17) |
| To bo za začetek še najboljše. Sicer se vam lahko rekreacija za vekomaj upre in potem adijo vse diete in zdravi napotki … (Jana 2007, št. 24, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. reči komu/čemu adijo. |
porêči kómu/čému adíjo, gl. reči komu/čemu adijo.
rêči kómu/čému adíjo ekspr.; pren., tudi poreči | |
| Pomen |
| |
| 1. posloviti se od koga/česa | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Kot mlad jelen je duhal čisti gorski zrak, da so se mu polnile nozdrvi in pljuča, legel je med bujno zelenje, nikjer ni bilo nobenega zapora, nobene gostilne, nobenega hotelskega bara, legel je in vsem žalostnim mislim je rekel: adijo. (D. Jančar, Maj, november, NB) |
| In tako je človek, še preden se prav zave življenja, že domala brezupen grešnik in mu preostane le še globoka pokora do konca življenja. Ali pa, da preprosto reče religioznosti »adijo«, čeprav s tem seveda tudi marsikaj izgubi. (Delo, 14. nov. 1998, NB) |
| »Še vreden nisem, da bi ti adijo rekel; vreden komaj, da me gledajo tvoji nageljni!« (I. Cankar, Kurent, NB) |
| Vad bratcu so svuvo jemale; / Mogle so adijo rjačt. (SNP IV, št. 7176) |
| 2. zapustiti koga/kaj | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Toda velika večina, to so tisti, ki se vračajo v stari kraj za trajno, taki, ki so rekli Ameriki za vedno adijo in ki ob vsaki stvari, ki jo vidijo na potu, ob vsaki pomembnejši luki ali znamenitem obrežnem mestu vzkliknejo ali zavzdihnejo: »Tega ne bom videl nikoli več!« (Anton Melik, Naša sodobnost 1953, 31) |
| »Nisi prišel k meni; obljubil si, da prideš, in nisi prišel; jaz pa pridem k tebi, ker bi rada, da ti vidim v oči, kadar ti porečem adijo za zmerom!« (I. Cankar, Kancelist Jareb, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Sestavina adijo v frazemu reči adijo z dovršno različico poreči adijo je medmet pozdravljanja, sprejet iz it. addio v pomenu ‘zbogom’. Skupaj z glagoloma reči, poreči izraža poslavljanje od koga, preneseno odslavljanje, zapuščanje koga, z glagolom iti pa izgubo, konec česa. |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 10. 2024.
Dostopnost