bíti na césti ekspr.; pren., v povedni rabi
Pomen | ||
biti brez službe ali brez stanovanja | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Ceste gradijo, pa ti hišo porušijo, obljubijo odškodnino, plačajo nič; zavarovalnica tudi ne plača, ker hiša ni pogorela. In potem si na cesti. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | |
Hkrati pa je sovražil razmere, ki so jih pripeljale tako daleč; tako bi povedal še marsikdo izmed njegovih prijateljev. En dan prespiš v hiši, ki je morda že naslednji dan ni več, in si na cesti. (Delo, 11. dec. 2000, NB) | ||
Pa tudi zato, ker se je zmerom preveč smejal. Ni smatral življenja za resno stvar in je norce bril iz njega, pa ga še življenje ni smatralo za resnega in tako je ostal na cesti. (I. Cankar, Malopomemben dogodek/Dodatki k 30. knjigi ZD, NB) | ||
Kljub temu naj ne bi nihče od njih ostal na cesti. Nekaj se jih bo upokojilo, drugi pa naj bi si že našli novo zaposlitev. (Delo, 2. jul. 2003, NB) | ||
Tisti članek mu je prinesel celo nekaj slave, toda kasneje mu je v življenje prihajal v veliko napoto. Ko so list ukinili, razpustili delavske organizacije in je prišel fašizem do popolne oblasti, se je Ernest znašel na cesti. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | ||
Ameriška različica Hlapca Jerneja je lahko po Ladu Kralju Millerjeva drama Smrt trgovskega potnika, v kateri se šestdesetletni trgovski potnik znajde na cesti, ker se je bil iztrošil. (Delo, 11. jan. 2002, NB) |
Izvor frazema | ||
Bistvena pomenska sestavina frazema biti na cesti je predložna zveza na cesti, ki je ob osnovnem prostorskem pomenu v zvezi z glagoli biti, ostati, znajti se dobila prenesen pomen: ‘brez službe, brez stanovanja, brez vsega’. Glagolske sestavine natančneje določajo ta pomen, npr. ostati na cesti ‘ostati brez službe ali brez stanovanja’, znajti se na cesti ‘znajti se brez službe ali brez stanovanja’. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to be on the streets |
fr. | être à la rue | |
hr., srb. | naći se na cesti | |
biti na ulici | ||
naći se na ulici | ||
ostati na ulici | ||
nem. | auf der Straße sein | |
auf der Straße sitzen | ||
auf der Straße stehen | ||
rus. | [byt’, skazat’sja, očutit’sja itd.] na ulice |
bíti na césti kot kónjska fíga, gl. figa.
mériti césto ekspr.; pren., olepš., dov. premeriti
Pomen | ||
1. opotekati se, padati (o pijanem človeku, vozniku) | Skrij zgled▾ | |
Zgled rabe | Oprezno se je umaknil učitelj Šviligoj, z dolgimi koraki je premeril cesto in se je potuhnil v senco. Nekoliko sram ga je bilo, zakaj nikoli poprej se še ni bil potuhnil, ker je bil spodoben in resen rodoljub. (I. Cankar, Pravična kazen božja, NB) |
2. iti po cesti | Skrij zgled▾ | |
Zgled rabe | »Da bi le še dospel pred nevihto!« se je prestrašil Aleš in nič prijetno mu ni bilo pri srcu. Z dolgimi koraki je meril cesto, mimo glasnih krčem, mimo temnih hiš in komaj se je dobro ozrl, je bil že v samoti. (I. Cankar, Aleš iz Razora, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem meriti cesto je še eden od frazemov, ki prikrito, olepševalno govorijo o pijancih, v tem primeru o njihovi opotekajoči se hoji, ki jo nadomešča merjenje ceste. Med starejšimi slovarji frazem omenja J. Glonar, SSJ 208, pri iztočnici meriti: meriti cesto: trasirati (v prenesenem pomenu: pijan se po cesti opotekati). |
ostáti na césti, gl. biti na cesti.
pognáti kóga na césto ekspr.; pren.
Pomen | ||
dati koga iz službe ali iz stanovanja | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Pogledati je torej treba, kaj dopuščajo gospodarske razmere v podjetjih in dejavnostih, da ne bi povzročili stečajnih postopkov, delavcev pa pognali na cesto. (Delo, 7. avg. 2000, NB) | |
Prijatelji, na obrazih se vam pozna in besede nam pričajo, da ste prišli poslušat in gledat predpustno burko. Tudi ste prišli z drugo mislijo, ki je, pošteni kakor ste, ne skrivate za hrbtom: da poslušate burko do konca, nato pa šaljivca opljuvanega poženete na cesto. (I. Cankar, Hlapci, NB) | ||
V Delamarisu je trenutno približno 200 zaposlenih, na račun pakirnice pa bi lahko zmanjšali število zaposlenih za kakih 30 ljudi. Toda to ne pomeni, da bodo vse delavce takoj postavili na cesto, zatrjuje Vojko Maver. (Delo, 8. nov. 2002, NB) | ||
Prodajalke so se bale, da jih bodo lastniki postavili na cesto, če bodo godrnjale nad dodatnim delom. (Delo, 23. okt. 1999, NB) | ||
Okradli ste mojega očeta, okradli in osleparili ste vse, ki so vam prišli naproti. Vaše kraljestvo je ukradeno, kolikor je v njem beračev, ste jih vi okradli, ste jih slekli, ste jih vrgli na cesto. (I. Cankar, Kralj na Betajnovi, NB) | ||
Ali misliš, da bo pustila mene tukaj v tej borni kočici, če se ji midva zameriva? Odpovedala mi bo stanovanje, vrgla me bo na cesto, in kam naj se potem siromak obrnem?. (F. Detela, Tujski promet, NB) | ||
Vsaditi moramo v svoje srce koreniko prerojenja, vere in zaupanja v samega sebe. Takole smo vrženi na cesto, ki pelje preko sveta. (C. Kosmač, V znamenju rojstva in prerojenja, NB) |
Izvor frazema | ||
Pomensko jedro frazema pognati koga na cesto je predložna zveza na cesto. Ta se je iz osnovnega prostorskega pomena v zvezi z glagoli pognati, postaviti, vreči razvila v preneseni pomen ‘iz službe ali iz stanovanja’. Glagolske sestavine natančneje določajo ta pomen. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to turn so. out on to the streets |
fr. | jeter à la rue | |
hr., srb. | baciti koga na cestu | |
baciti koga na ulicu | ||
izbaciti koga na ulicu | ||
nem. | jmdn. auf die Straße werfen/setzen | |
rus. | vybrosit’/vybrasyvat’ (vykinut’/vykidyvat’, vyšvyrnut’, vyšvyryvat’) na ulicu | |
slš. | vyhodit’ niekoho na ulicu |
postáviti kóga na césto, gl. pognati koga na cesto.
premériti césto, gl. meriti cesto.
vréči kóga na césto, gl. pognati koga na cesto.
znájti se na césti, gl. biti na cesti.