Frazemi s sestavino čísti -a -o sam.
ne bíti pri čísti ekspr.; nikal., pren. | |
| Pomen |
| |
| biti nekoliko duševno zmeden | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | »Hudič,« je siknil in se zadržal, da ne bi vzdignil glasu. »Ali nisi pri čisti ali bi rada dokazala, da nisem pri čisti jaz. (Boris Pahor, Onkraj pekla so ljudje, 1958, 341) |
| Vsa sreča, da je imel ves čas odejo, če ne, bi bil gotovo zmrznil. In zmeraj spet je pripovedoval o mrazu, na lakoto se skoraj ni spomnil, in ko je govoril, se je prisrčno smehljal, da sem se bal, da ni pri čisti. Saj ne bi bilo prav nič čudno. (Boris Pahor, Nekropola, NB) |
| Tisti vagabund tam zunaj naj gre z njim: ker ni pri čisti, si to lahko dovóli. (W. Shakespeare – V. Pavšič, Kralj Lear, 1964, 89) |
| 1. Čustveno obarvane ali ekspresivne besede: dobiti batine – biti tepen, brezupen nered – popoln nered, briljanten uspeh – sijajen uspeh, bataljon ljudi – velika množica ljudi, barva – prepričanje, ni pri čisti – je nekoliko duševno zmeden. (J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik 4, 1970, 203, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem ne biti pri čisti je nastal po krajšanju iz frazema ne biti pri čisti pameti, npr. Povej, kako je to! Ali je od Boga, da Tone poslej ni bil več pri čisti pameti? (Ivan Pregelj, Plebanus Joannes, NB) Izpust sestavine pamet je pogojen z olepševanjem dejstva, da kdo nima pameti. Vsebinsko jo nadomešča sestavina čista v samostalniški rabi, s čimer je nekoliko ublažena negativnost sporočila. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
Jezik in ustreznik | fr. | n‘avoir pas tous ses esprits |
| | ne pas avoir toute sa raison |
| it. | mancare di un venerdi |
| | non avere tutti i suoi giorni |
| | essere un po‘ svitato |
| | mancare d‘una rotella |
ne bíti [si] na čístem s kóm/čím nevtr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| ne razumeti popolnoma koga, česa | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
Zgleda rabe | Iskal sem pravo podobo o deželi, o Amerikancih, o čemer si tudi sami Amerikanci niso na čistem, pa zato vsako priložnost izkoristijo za to, da povprašajo druge, predvsem Evropejce, kam gre ameriška družba. (D. Slivnik, Teleks 1981, št. 8, str. 50) |
| V naši palači kar gomazi konventskih vohunov. Z nikomer si nisem na čistem, če ni eden njihovih. (I. Mrak, Revolucijska tetralogija, 1970, 31) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem ne biti [si] na čistem s kom/čim je vsebinsko zanikana oblika frazema priti si na čisto s kom/čim oziroma parafraza glagola ne razčistiti česa s kom/čim. Gl. tudi priti [si] na čisto s kom/čim. |
ne iméti tréh čístih, gl. ne imeti tri čiste.
ne iméti trí číste žarg.; pren., tudi treh čistih | |
| Pomen |
| |
| ne imeti pojma | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
Zgleda rabe | Najbolj nora je tista država, ki oddaja najslajši del gradnje tujim izvajalcem. Tisti, ki to počnejo, nimajo treh čistih. Oprostite, ker sem glasen. (Delo, 17. okt. 1998, NB) |
| Za primer strnjenega besedila ta konstrukt mladostniškega slenga: … Zašpona ga tudi kaka famózna mákina (dober avto), na stare kripe pa se poščije, rekoč: take smo mi pred vojno z levo roko čez ramo metali in jih danes kupi samo kakšen brezvezen čiča z visoko arijsko (neveden starček s kratko pristriženimi lasmi), ki je rahlo v levo (prismuknjen) in nima tri čiste (niti pojma) o tem, kaj je havabal (fino). (V. Gjurin, Slavistična revija I, 1974, 80) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem ne imeti tri čiste, tudi ne imeti treh čistih, je verjetno nastal po izpustu iz *ne imeti niti tri čiste zamisli. V tem primeru izpust samostalniške sestavine ne more olepševati negativnosti dejstva, da kdo nima zamisli, pameti ipd., ampak ga števniška sestavina (niti) tri še stopnjuje. Po sestavi ustrezno hr., srb. nemati tri čiste pomeni ‘biti plašen, ne upati si’. |
príti [si] na čísto s kóm/čím nevtr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| razčistiti kaj s kom, čim | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | Zapravljati čas z največjimi volilnimi poraženci minulih državnozborskih volitev bi bilo neproduktivno, če vrh SLS SKD Slovenske ljudske stranke ne bi znova opozoril na manire, ki jim ni mogoče pogledati skozi prste. V traktorski stranki bratov poštenjakov si še niso prišli na čisto, zakaj jih je volilno telo nagradilo s hladnim tušem. (Delo, 20. okt. 2000, NB) |
| Dlje ko se bo čakalo, manj bo možnosti za morebitne nakupe oziroma dražje bo. Zato je smiselno, da si morebitni prevzemniki čim prej pridejo na čisto, kaj natanko želijo in kako bodo to dobili. Čas, ko nihče ni opazoval in kupoval omenjenih delnic, je namreč minil. (Delo, 21. avg. 2004, NB) |
| Pri tem si je treba najprej razjasniti nekatere pojme o aktivnostih, ki jih povezujemo s poklicem trenerja. Treba si je priti na čisto tudi z neenakostmi, ki so navzoče v trenerskem poklicu. Odkrito je treba spregovoriti o finančnih razmerjih, v katerih delujejo trenerji, o socialnih problemih … (Delo, 5. maja 2006, NB) |
| In teh neutemeljenih predsodkov se ne moremo kar tako znebiti. Tu je ključna stična točka s psihoanalizo, ki pravi, da si nikdar ne moremo priti na čisto s svojim užitkom. Do lastnega uživanja ne moremo zavzeti stališča utemeljenih razlogov. (Delo, 9. dec. 2006, NB) |
| Treba se je zavedati, da so gozdnogospodarska podjetja izvajalci in ne upravitelji. Kako mislite urejati tekoče zadeve z gozdarji, dokler ne pridete na čisto s pogodbami? Osnova so odločbe za možno izkoriščanje gozdov. (Delo, 28. jun. 1999, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem priti [si] na čisto s kom/čim je parafraza glagola razčistiti s kom/čim, kakršnih je pri glagolu priti še več, npr. priti k sebi : osvestiti se. Ustrezni nemški izraz je ins reine kommmen mit. Prislovna zveza na čisto je verjetno nastala po izpustu iz daljšega *na čisto (tj. jasno, razvidno) stanje. |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 7. 2024.