bíti [právi] sín svôje dôbe, gl. sin.
ledéna dôba ekspr.; pren., ed.
Pomen | ||
zastoj, nazadovanje | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Najprej v Casablanci, potem v Amanu in na koncu v Kairu je bil prebit led med gospodarstvi arabskih držav in Izraela. V Katarju pa je odnose ponovno zajela ledena doba. Saudska Arabija in Egipt, ki sta zaveznici Združenih držav Amerike, sta kot pogoj za sodelovanje postavili napredek v palestinsko-izraelskem mirovnem procesu. (Delo, 14. feb. 1998, NB) | |
Toda nemški predsednik Roman Herzog je kljub temu izrekel vso podporo odločitvi kanclerja Gerharda Schröderja, zunanji minister Joschka Fischer pa je po nočnih telefonskih pogovorih z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom zagotovil, da Nemčiji in Zahodu kljub očitni zaostritvi v odnosih z Moskvo ne grozi nova »ledena doba«. (Delo, 26. mar. 1999, NB) | ||
Če se gospodarska ledena doba (Josef Joffe), ki je sledila povojnemu gospodarskemu čudežu Ludwiga Erharda, res približuje koncu, si lahko zasluge zanj pripiše tudi finančni minister Hans Eichel in ne le minister za delo Riester, ki je bančnemu sektorju ponudil sicer sporni predmet poželenja v obliki zasebnega starostnega zavarovanja. (Delo, 5. apr. 2001, NB) | ||
Mediji so se na klimatske spremembe spomnili samo še, kadar je bilo kje nenavadno neurje ali suša. Kjotski proces je v globalnem smislu začel zastajati, nastopila je ledena doba, ki je trajala kar pet let. Kot kaže, pa se je led premaknil in se začel taliti tudi na tem področju. (Delo, 16. mar. 2002, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem ledena doba je nastal iz geološkega pojma ledena doba v pomenu ‘starejša doba kvartarja’. Danes se preneseno uporablja za označevanje zastoja, nazadovanja, slabih odnosov. |