Frazemi s sestavino fínta
metáti kóga na fínto, gl. vreči koga na finto.
nasésti na fínto, gl. pasti na finto.
pásti na fínto pog.; pren. | |
| Pomen |
| |
| biti prevaran, zaveden | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | Nikoli nisem maral svojega drugega priimka, zato sem povedal lažnega. Zdelo se mi je zabavno in padli so na finto. Pustil sem, da je ostalo tako. (Delo, 24. avg. 2002, NB) |
| Člani upravnega odbora združenja za trgovino pri GZS so v včerajšnji vnovični razpravi o obratovalnem času morda sprva res »padli na finto, da so nastale izjemne razmere« (Marjan Sedej, PS Mercator), a so se po burni razpravi, ki je grozila razpreti mnenjske razpoke znotraj ceha, kaj kmalu spet »sestavili«. (Delo, 12. jul. 2002, NB) |
| Tisočkrat je že nasedel na finto, da pijan človek lahko piše. Na famo, ki vlada, da so veliki pisatelji tudi veliki pijanci. (Delo, 14. nov. 1998, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. vreči koga na finto. |
vréči kóga na fínto pog.; pren., nedov. metati | |
| Pomen |
| |
| prevarati, zavesti koga | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | Bob ni tako zelen, da ne bi vedel, kam pes ali kakšen mulc taco moli. Tile trije bi ga radi vrgli na finto. Zamislili so si sto stvari, samo da bi jih on malo popeljal naokrog. (S. Pregl, Odprava zelenega zmaja, 1976, 103) |
| S čimer se zgodba zaokroža: za trenerja leta je bil izbran strokovnjak, ki so mu po naslovu prvaka pokazali vrata, za prvega košarkarja pa Matjaž Smodiš, ki je v minuli sezoni vrgel na finto prav vse – najbolj KZS – in jo skozi vrzel v predpisih ucvrl h Kinderju. (Delo, 27. dec. 2000, NB) |
| Spremljevalca vržemo na finto, da bomo malo počivali (v najbolj komfortnem hotelu v mestu, kjer prenočišče stane dve dobri albanski plači – 230 dolarjev, in ker ne vemo, od kod albanski zvezi denar, da bo to plačala), in se dogovorimo za srečanje čez dve uri. Ko odide, se preoblečemo in gremo sami v mesto. (Delo, 11. sept. 1999, NB) |
| Mobitelu ne bi bilo treba metati na finto potencialnih uporabnikov z zvitimi reklamami. Njihova poslovna sreča je namreč že itak v tem, da ponujajo izdelke in storitve, ki jih ljudje pač morajo ali hočejo imeti. (Delo, 21. nov. 1998, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem vreči koga na finto izhaja iz jezika sabljačev, v katerem je finta ‘način, trik, v katerem eden od bojujočih se sabljačev z varljivim gibom izzove pričakovano reakcijo nasprotnika in potem s resničnim manevrom na to reakcijo poskusi pridobiti prednost’. V prenesenem pomenu ‘prevara, zvijača’ se je finta začela uporabljati tudi na drugih področjih življenja in se v predložni zvezi na finto uporablja z glagoli, kot vreči (metati), dati ter pasti, nasesti. Izraz finta je bil sprejet iz it. finta (prim. fr. feinte), ta pa izhaja iz lat. fingere ‘hliniti’ (prim. fr. feindre in sln. fingírati ‘prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti’, SSKJ I, 633). |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
Jezik in ustreznik | češ. | jít na koho, co s fintou |
| | musit na koho, co s fintou |
| fr. | feinter qn. |
| | faire une feinte à qn. |
| nem. | jmdn. hinters Licht führen |
| | jmdm. ein Schnippchen schlagen |
| rus. | vykinut‘ fint |
| | vykidyvat‘ fint |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.