délati se Francóza, gl. narediti se Francoza.
íti se Francóza, gl. narediti se Francoza.
naredíti se Francóza slabš.; primera, nedov. delati se
Pomen | ||
narediti, delati se brezbrižnega, nevednega, neumnega | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Počutila sva se ogoljufana kakor hlapca Jerneja. Potrudila sva se na vse kriplje, on pa se je naredil Francoza. Nobenega plačila, nobene lepe besede, nobenih obljub. (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | |
To, da nas preizkušajo z nekaterimi proceduralnimi triki zapeljevati v dolgotrajno razčiščevanje plačne politike, je razumljivo. Vsi vemo, da se mandat vladi izteka in da bi se lahko naredila francoza. (Delo, 29. jan. 2000, NB) | ||
»Ne delaj se Francoza,« se je vmešal moški. »Si bil v moji gostilni?«. (J. Švajncer, Ko zori človek, 1974, 124) | ||
Bi rad? Najprej krščanskosocialna udba, ko pa pridem, delaš oči in se greš Francoza. (I. Kamenik, Galebi, 1973, 42) |
Izvor frazema | ||
Frazemi narediti se Francoza, delati se Francoza, iti se Francoza spadajo v skupino izrazov, ki se nanašajo na pripisovanje določenih, zlasti negativnih, lastnosti Francozom. Te lastnosti so jim pripisali sosedje Nemci, Angleži, Španci in drugi. Lahko so resnične, pogosto pa tudi niso. Po njih bi lahko imeli Francoze za brezbrižne, nonšalantne ljudi, ki si s problemi drugih in z obzirnostjo do soljudi ne delajo skrbi. Take lastnosti pa bi lahko odkrili tudi pri drugih narodih. To npr. za Angleže dokazujejo češ. s klidem Angličana ‘z mirom Angleža’, pol. z angielską flegmą ‘z angleško flegmo’, hr., srb. praviti se Englez ‘delati se neobveščenega, nevednega, nerodnega, ravnodušnega’. Ocenjevanje sosedov kažejo še naslednji ruski, angleški in nemški pregovor: Anglež ima razum na koncu nohtov, Francoz na koncu jezika. Italijani so modri pred delom, Nemci med delom in Francozi po delu. Francozi in ženske lahko živijo brez kruha, ne pa brez besede. |