čŕni humór ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| humor, katerega predmet je lastna ali obča tragika | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Beckettove romane sestavljajo opustošeni, obsesivni notranji monologi, ki jih sem in tja prešinja črni humor. (Oxfordova enciklopedija umetnosti, NB) | |
| Po terorističnih napadih na New York in Pentagon se je med Kitajci močno razširil črni humor, tako da se mnogi Američani in zahodnjaki, ki delajo v tej državi, osupli sprašujejo, kako je mogoče, da je bil odziv njihovih kitajskih kolegov na strahovite prizore rušenja Svetovnega trgovinskega centra pogosto smeh in celo ploskanje. (Delo, 24. sep. 2001, NB) | ||
| Prva premiera, inspirirana z avtoričinimi izkušnjami negovalke v domu ostarelih, je s sarkastičnim črnim humorjem obarvana slika današnje civilizacije in ciničnih medčloveških odnosov, ko se bolniške sestre in njihovi varovanci igrajo umiranje. (Delo, 13. sep. 2002, NB) | ||
| Predstavo /Kdo se boji Virginije Woolf E. Albeeja/ je vodil Mile Korun s svojim očitnim čutom za grenki, črni humor. (V. Kralj, Sodobnost 1964, 377) | ||
| Oblika in način obdelave pri tem nista pomembna, vendar gre pri Nabokovu največkrat za parodijo, grotesko, absurd in obešenjaški črni humor. (Drago Bajt, V burji besed, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem črni humor temelji na prenesenih pomenih sestavine črn: ‘za človeka zelo neprijeten; ki izraža hudobijo, zlobo; ipd.’ Kot kaže gradivo za obešenjaški humor, se pomena obeh frazemov delno prekrivata, ujemata. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | black humour |
| hr., srb. | crni humor | |
| pol. | czarny humor | |
humór obešenjákov, gl. obešenjaški humor.
obešenjáški humór ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| šale, dovtipi človeka v težkem, brezizhodnem položajukisel, ne gre prav od srca; brez vseh ozirov povedan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Sliši se kot črni, obešenjaški humor: slovenski bolniki s Parkinsonovo boleznijo se zbirajo v društvu z imenom Trepetlika. (Drago Bajt, Odčitki, NB) | |
| Potem je tu še bunkovc (jabolčnik), ki je tam nacionalna pijača. Najboljša stvar pa je originalni obešenjaški humor, ki ga gojijo knapi. (Delo, 11. dec. 1999, NB) | ||
| Če pomislimo, v kakšnih okoliščinah je /Čehov/ živel, nam ni težko razumeti, da se za temi psevdonimi kakor tudi za njegovimi humorističnimi črticami skriva obešenjaški humor, s katerim je vzbujal še sam sebi voljo do dela in življenja. (Bratko Kreft, Portreti, 1936, 254) | ||
| Arrabalov brezmejno drzni in uporniški anarhizem, ki ne priznava ne nebesnih in ne zemeljskih zakonov ter njihovih varuhov in ki z vso svojo prostodušno bizarnostjo izraža globlje panično občutje popolne gluhe praznine ter absurdnosti življenja, je poln črnega obešenjaškega humorja, blasfemije, prezira nad meščanskimi in civilizacijskimi vrednotami in tabuji. (Delo, 16. nov. 1998, NB) | ||
| Napisane so Zavratne igre iz prvobitne zgroženosti (znan je Ionescov paranoičen strah pred smrtjo), hkrati pa s tako predrznim obešenjaškim humorjem, da gredo človeku lasje pokonci in se mora smejati … (Delo, 16. feb. 1999, NB) | ||
| Kar se mene tiče, sem tisto prvo samomorilno komedijo zasnoval čisto pavlihovsko, s krohotom in posmehom, s solzami in obešenjaškim humorjem. (J. Brejc (Javoršek), Okus sveta, 1961, 37) | ||
| Slovenska udeležba se mi je zdela samo izzivanje, objestnost in predrznost in nepotrebno razburjanje duhov – humor obešenjakov. (Alojz Kraigher, Kontrolor Škrobar, 1914, II, 221) | ||
| S svojim podvisliškim humorjem in s svojimi komičnimi prismodijami je znal premagati vse polno nevarnosti. (I. B. Singer, Sovražnice, zgodba o ljubezni, 1979, 191) | ||
| … slikanje realnih, predvsem socialnih življenjskih razmer in kanček humorja ali optimizem sredi obupa ali tudi podvisliškega črnega humorja ali pesimizma sredi breizhodne slepe ulice. (H. Sienkiewicz – J. Moder, Zgodnje novele, 1979, 357) | ||
| … le visliški humor jetičnega človeka je zmožen besed kakor: »Iz mene marširajo bacili kakor cesarska vojska« … (Fr. Ilešič, Slovan 1912, 28, V M. Puglja knjigi »Brez zarje«) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem obešenjaški humor temelji na prenesenem pomenu sestavine obešenjáški (prim. obešenják ‘obešenec’ itd.; po Glonarju, SSJ, 245, ‘človek, goden, zrel za vislice’) ‘ki izraža ironijo človeka v brezizhodnem položaju’, ta pa izhaja iz občutkov obsojenca, ki čaka pod vislicami na izvršitev kazni. Kot kažejo citati, se sestavina obešenjaški lahko včasih zamenja s sestavino črni v enakem ali podobnem pomenu (gl. črni humor). Ustrezni nemški izraz je Galgenhumor, izpričan sredi 19. stoletja. Izhajal naj bi iz ene od legend o Tilu Eulenspieglu. Ta naj bi s šalami zabaval tolpo, ki je prišla na njegovo obešenje. Po nem. Galgenhumor naj bi bilo kalkirano tudi rus. jumor visel’nika in mu ustrezajo hr., srb. crni humor, pol. czarny humor. Glede na čas nastanka so se pred frazemom obešenjaški humor po vplivu nem. Galgenhumor pojavili izrazi visliški humor, podvisliški humor, humor obešenjakov (gl. citate). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | gallows humour |
| fr. | humour noir | |
| hr., srb. | crni humor | |
| nem. | Galgenhumor | |
| pol. | czarny humor | |
| rus. | jumor visel’nika | |
podvísliški humór, gl. obešenjaški humor.
vísliški humór, gl. obešenjaški humor.
Dostopnost