bíti pri korítu slabš.; pren., v povedni rabi
Pomen | ||
imeti donosno službo, ugleden položaj | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Stanje, kakršno je, je v glavnem izraz volje strank in zato se te pravzaprav nimajo nad čim pritoževati; vse so pri koritu, ene bližje, druge malo dlje, vsekakor pa vse na boljšem od »delovnega ljudstva«. (Delo, 29. jan. 2000, NB) | |
Seveda sem še napol otrok in nimam denarja. A ko bom, recimo, državni uradnik pri koritu ali kaj takega, bi zelo rad kupil gobelin. (V. Zupan, Potovanje na konec pomladi, 1972, 168) | ||
Da se je cestni denar porabljal tudi za necestarske stvari, ni nič nenavadnega in nepričakovanega. Tisti, ki so pri koritu, so pač izkoristili priložnost. (Delo, 26. mar. 1998, NB) | ||
Mnenje tistih, ki so najbolj pri koritu, pač ne more in ne sme imeti prevelike teže. Jasno je namreč, da bodo tisti z vrha branili svoje interese in da ne bodo ničesar prepustili naključju. (Delo, 15. jan. 2001, NB) | ||
Vezir je sedel pri koritu in hlapčeval tujcem. (V. Bartol, Alamut, 1938, 404) |
Izvor frazema | ||
Gl. priti do korita. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to be on the gravy train |
češ. | být u koryta | |
být u žlabu | ||
hr., srb. | biti na (pri) čijem koritu | |
toviti se na čijem koritu | ||
nem. | an der Futterkrippe sitzen | |
an der Futterkrippe sein | ||
rus. | byt’ u koryta | |
byt’ u kormuški | ||
stojat’ u kormuški |
príti do koríta slabš.; pren.
Pomen | ||
priti do donosne službe, uglednega položaja | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Italijani so na referendumih vsaj dvakrat prevetrili svojo deželo: prvič, ko so v nasprotju s tradicijo in prav uporniško uzakonili razvezo zakona, potem pa še enkrat, ko so kljub žuganju Vatikana, države na rimskem dvorišču, sami sebi dovolili abortus. Ni jim bilo mar, ko so jih predlanskim spraševali o lovu, lovcih in podobnih nepotrebnih obrobnostih, očitno pa jim je tudi čisto vseeno, ali politiki pridejo do korita po večinskem ali po proporcionalnem sistemu. (Delo, 21. apr. 1999, NB) | |
Nekateri pridejo z idejami do korita in milijončkov, drugi pod sekiro. (Tone Čufar, Mali Babilon, 1939, 44) | ||
1. feb. 2011 … Priznati pa je potrebno, da zgledi vlečejo in na koncu so kradli vsi vseh barv in prepričanj, če so le uspeli priti do korita. (Google, www.siol.net/gospodarstvo…) | ||
Danes že popolnoma vsak »pripadnik česarkoli« ali »normalen ali nenormalen« želi ustvarjati neko politiko ter čimprej priti do korita! (Google, www.rtvslo.si/…) |
Izvor frazema | ||
Frazemov biti pri koritu in priti do korita ni v starejših slovarjih, kot sta Cigaletov in Pleteršnikov. Glonar, SSJ, 172, navaja pri iztočnici korito kot pomen 3. ‘lahek zaslužek’ in zvezo siliti h koritu. Ta pomen potrjuje naslednji navedek: Sinekura /dobesedno: brez skrbi/ je služba, ki ne nalaga njemu, ki jo ima, nobenega dela in nobenih dolžnosti, pač pa mu daje mastno plačo. Mi pravimo takim službam »korito«; ljudem pa, ki jih imajo, »koritarji« (F. Poljanec – H. Federer, Patria, 1918, 36). Sestavina korito je torej prispodoba za donosen, ugleden položaj, za blagostanje, ki je nastala po prenosu s posode za pitanje svinj, do katere se mora svinja pririniti, če hoče biti sita. Kaj se dogaja, če je korito prazno, pove pregovor Kadar je korito prazno, se prašiči koljejo. Povezava s svinjo je s fakultativno primero v sestavi frazema še v pol. pchać się [jak świnia] do koryta, a tudi v sln. jesti kot prašiček pri koritu (npr. Misliš malo, ješ pa veliko, kot prašiček pri koritu; gl. I. Tavčar, Cvetje v jeseni, LZ 1917, 187). Na enakem pomenu sestavine korito kot prispodobe temeljita tudi rus. byt’ u razbytogo koryta in okazat’sja u razbytogo koryta ‘izgubiti vse doseženo, biti brez vsega, znajti se na začetku’, vernut’sja k razbytomu korytu ‘izgubiti vse doseženo, ostati brez vsega, vrniti se na začetek’, v katerem pa nasproten, negativen pomen daje sestavina razbytoe. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | nem. | an die Futterkrippe kommen |
pol. | pchać się (jak świnia) do koryta |
sedéti pri korítu, gl. biti pri koritu.
sípati zláta kámena v koríto, gl. metati bisere svinjam.