Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino kôzel
gréšni kôzel ekspr.; pren.
 
Pomen
 
oseba, stvar, ki jo neupravičeno, po krivici obdolžijo česaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeKasneje je človeka v vlogi žrtve zamenjala, nadomestila žival. Pogosto je bil to kozel. Od tod naziv »grešni kozel«; grešni kozel je kozel, na katerega, pa če je kriv ali ne, vsa skupnost preloži svoje grehe, mu jih torej naloži in ga nato kot zastopnika čistega zla izžene v puščavo. Ga, kakor je prikazano v Stari zavezi, podari bogu Zla. (Delo, 14. feb. 1998, NB)
Bili so časi, sam sem jih videl, ko je vajenec težko živel. Bil je pri mojstru hlapec, pestunja, tovorno živinče, in tudi grešni kozel. (J. Pahor, Hodil po zemlji sem naši, 1951, 44)
Kako bi opisali grešnega kozla? Grešni kozel je predvsem garač, ki dela za tri in zaradi tega naredi kakšno napako. Lenuhi in komolčarji niso primerni za grešnega kozla. (Pavliha, 1965, št. 2, 2)
Plemenitašu kljub njegovi nedostopnosti in rahli poklicni in človeški vzvišenosti je treba priznati njegove delovne rezultate in bi mu bila storjena krivica, če bi postal grešni kozel za vse Murine težave. (Delo, 4. jan. 2003, NB)
Craxi je že ob začetku obdobja afer, ki se ga še vedno drži ime »tangentopoli«, sam sebe razglasil za simbolno žrtev, za grešnega kozla, ki mora plačati za vse grehe, predvsem pa za zmotne zakone o financiranju političnih strank. (Delo, 20. jan. 2000, NB)
Vztrajno kazanje s prstom na državo mi gre v nos. To, da iščemo grešnega kozla tam zunaj, je prej simptom, da nekaj ni v redu v naših odnosih, se oglaša teoretski psihoanalitik v meni. (Delo, 28. okt. 2000, NB)
Ameriški kolesar Lance Armstrong, ki po drugi zaporedni zmagi na dirki Tour de France velja za enega glavnih favoritov za zmago v olimpijski vožnji na kronometer, je ob prihodu v Sydney spregovoril tudi o dopingu in predvsem, kako je kolesarstvo v javnosti postalo grešni kozel. (Delo, 20. sept. 2000, NB)
Za muslimane je Amerika grešni kozel. Pesti jih postopni propad, ki že stoletja skuša njihov svet, to je njihova obsesija. (Delo, 8. dec. 2001, NB)
Napadeni ima pravico braniti se. Ne maram biti žrtveni kozel za sumljive cilje sumljivih nasprotnikov. (T. Svetina, Ukana II, 1967, 852)
Posebno barvo imajo svetopisemski izrazi. Navadno so to stalne besedne zveze ali fraze kot npr.: zgubljena ovca, biti grešni (žrtveni) kozel, imeti več dolgov kot las na glavi, ne biti s tega sveta. (J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik 4, 1970, 208)
 
Izvor frazema
 
Kot je razvidno iz prvega navedka, izhaja izraz grešni kozel iz Sv. pisma. V njem je grešni kozel prvič omenjen v Levitskem zakoniku. Na praznik pomiritve dobi svečenik od izraelskih odličnikov dva kozla. Po žrebu odredi tistega, ki bo žrtvovan bogu Jahveju, na drugega pa prenesejo krivde Izraelcev in ga odvedejo v puščavo, kjer ga prepustijo demonu Azazelu ali pahnejo v prepad. Kozel je žrtvovan Jahveju za greh naroda. Simbolizira obsodbo in zavračanje krivde, a odide brez vrnitve. Odnaša zlo, ki preneha biti breme za grešni narod. Grešni kozel se imenuje tudi človek, ki prenaša tuje krivde, a nima možnosti, da bi se branil in ni zakonsko obsojen. Izročilo o grešnem kozlu je razširjeno po vseh celinah. Predstavlja človekovo globoko težnjo, da svojo krivdo prenese na drugega in tako pomiri svojo vest, kateri je vedno potreben nekdo, ki bo odgovarjal, kazen in žrtev.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.scapegoat
fr.bouc émissaire
hr.srb.grešni jarac
lat.caper emissarius
nem.Sündenbock
pol.kozioł ofiarny
rus.kozël otpuščenija

kôzla v zélnik spustíti, gl. postaviti kozla za vrtnarja.

postáviti kôzla za vrtnárja ekspr.; pren.
 
Pomen
 
dati, zaupati komu mesto, ki je zanj glede na njegove napake popolnoma neprimernoSkrij zgled▾
 
Zgled rabePostavil je kozla za vrtnarja; spustil je kozla v zelnik (dal je mački salo varovati). (J. Pavlica, FS, 1960, 192)
 
Izvor frazema
 
Prvi znan slovenski »kozel – vrtnar« je kozel Lisec iz Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Ker je zašel na sosedov vrt, je prišel pred sodnika in bil obsojen, da ga pretepejo po njegovi lastni senci. Frazem postaviti kozla za vrtnarja spada v skupino frazemov, ki temeljijo na predstavi, da se živalim glede na njihove lastnosti »zaupa« neprimerna opravila, npr. dati volku ovce varovati. Frazem postaviti kozla za vrtnarja ima ustreznike v drugih evropskih jezikih, npr. češkem, hrvaškem, nemškem, poljskem, ruskem (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). Na enaki predstavi temelji pol. potrzebny jak koziół v kapuście ‘popolnoma nepotreben’. Ruski frazem razlagajo iz pregovora Pusti kozla v ogorod – on vsju kapustu požrët (tj. Spusti kozla v vrt, pa bo požrl vse zelje). Samo na uničevanju (tj. poteptanju) zelja, a brez sodelovanja živali, temelji bolg. nar. izgazvam / izgazja zeleto v pomenu ‘delam kaj narobe; pregrešim se’. Enak pomen ima bolg. nar. izgazvam / izgazja prosoto, kjer je zelje zamenjano s prosom. Kozel je v angleščini zamenjan z lisjakom, ki naj bi čuval gosi, v francoščini pa s hudičem, ki se dela cerkovnika. Sopomenko obravnavanega frazema – kozla v zelnik spustiti omenja leta 1860 M. Cigale (I 270), ko prevaja nem. den Bock zum Gärtner machen. To prevaja še s sln. svinjam meh dati; dati mački salo varovati; ribo, raka v vodo vreči ter dati kozliče volku pasti. Prav tam nem. den Bock auf die Haferkiste setzen pojasnjuje s sln. kravo v zelnik spustiti. V Plet. pri iztočnicah kozel in vrtnar ni teh frazemov, medtem ko ima J. Glonar (SSJ, 175) pri iztočnici kozel predstavno enak izraz kozel v zelju: slab čuvaj.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to set the fox to watch the geese
češ.udělat kozla zahradnikem
fr.enfermer le loup dans la bergerie
hr.dati kozi da čuva kupus
nem.den Bock zum Gärtner machen
rus.pustit’/puskat’ kozla v ogorod

smrdéti kot kôzel ekspr.; primera
 
Pomen
 
zelo smrdetiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeSmrdi kot dihur (– kozel – kuga). (E. Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, 1974, 229)
»A povej ji, naj se prej okoplje, preden bo prestopila grajski prag, kajti vsako kmečko babišče smrdi ko kozel …« (L. Zupanc, Palček v čedri, 1939, 132)
Zato morajo vsekrižem zračiti. »Smrdite kakor kozli!« pravi, ko vstopa in gre do oken. »Smrdite kakor kuga!« ponavlja, ko gre k vratom. (D. Lokar, Leto osemnajsto, 1960, 40)
Smrdi kakor kozel (o sv. Jakobu). (Šašelj, Pregovori, 1934, 168)
Gospodarstvo pri nas na sploh smrdi ko medmašni kozel. (J. Olaj, Tovariš 1971, št. 40, 5)
 
Izvor frazema
 
Primera smrdeti kot kozel temelji na dejstvu, da kozel v resnici smrdi. Prilastek medmašni in prislovno določilo časa o sv. Jakobu nakazujeta, da je ta smrad poleti še posebno izrazit.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to smell like a goat
fr.puer comme un bouc
puer comme une charogne
hr.smrdjeti kao tvor
nem.stinken wie ein Bock

stréljati kôzle pog., ekspr.; pren., mn., dov. ustreliti kozla
 
Pomen
 
delati velike napake, neumnostiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeVprašala ga je, če se nemara še spomni, kakšnega kozla je ustrelil pred dvema letoma, ko je s prižnice nahrulil dve kmetici. (C. Kosmač, Sodobnost 1937, 16)
Živi ljudje so zabavnejši od mrtvih, ker imajo več priložnosti streljati kozle. (V. Pavšič, Daljave, 1961, 115)
Naši politiki, resnicoljubni lažnivci, v parlamentu tako množično streljajo kozle, da so parlament spremenili v lovsko društvo. (Delo, 29. jan. 2000, NB)
Naši dragi politiki streljajo kapitalne kozle že pri opravilu, ki bi ga morali obvladati sine qua non: kako prepričati volivce, da so vredni njihovega glasu. (Delo, 1. apr. 2000, NB)
Zadolžen sem bil tudi za zapisovanje v ladijski dnevnik. V kosmato zmahano knjigo, porisano z morskimi deklicami, kaktusi in daturami, s takimi komentarji prejšnjih ekspedicij, da sem zardeval, sem vpisoval, kdo je ustrelil največjega kozla in kako, in se tako na isti račun režal dvakrat in tudi po večkrat. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB)
Kako so si v vodstvu Olimpije zamislili vrnitev gledalcev na tribune, ni povsem jasno. Več kot očitno je namreč, da so »ustrelili kozla«, saj je cena vstopnice na dan tekme 2000 tolarjev. (Delo, 12. jul. 2002, NB)
Kadar Nemec kaj neumnega naredi, pravijo, da kozla ustreli – Hat einen Bock geschossen. (Višnjagorski, Novice 1860, 109)
Naše reklo: kozla ustreliti, kar pomenja kako neumnost napraviti, izvira iz l. 807. (D. Feigel, Brezen, 1931, 77)
 
Izvor frazema
 
Frazem streljati kozle, tudi ustreliti kozla, se verjetno navezuje na nem. einen Bock schießen. Ta se povezuje z nekim starim običajem strelskega ceha, po katerem je najslabši strelec kot tolažilno nagrado dobil kozla. Oblikovno bližje nemškemu frazemu je edninska oblika, ki je tudi v slš. strelit capa. Predstavo o nepremišljenosti in tveganju v zvezi s kozlom pa je mogoče najti tudi v ruskem rimanem pregovoru ljubov’ zla – poljubiš’ i kozla v pomenu ‘ljubezen je slepa’. Po sestavi podoben ukr. frazem zabivaty kozla pomeni ‘igrati domino’. Nem. einen Bock schießen razlaga M. Cigale, I, 270, s sln. ustreliti z motovilom, z matiko in primerja pol. bąka ustrzelić. V Plet. frazema streljati kozle ali ustreliti kozla ne najdemo, omenja pa ga J. Glonar v SSJ pri iztočnici kozelkozla ustreliti (ironično): storiti veliko neumnost, napako.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik nem.einen Bock schießen
pol.palnąć, strzelić byka
slš.strelit capa

ustrelíti kôzla, gl. streljati kozle.

žŕtveni kôzel, gl. grešni kozel.
Slovar slovenskih frazemov