brez kônca in krája, gl. konec.
kràj nesréčnega iména knj.; pren.
| Pomen | ||
| kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Trnovo! kraj nesrečnega imena; tam meni je gorje bilo rojeno od dveh očetov čistega plamena. Ko je stopila v cerkev razsvetljeno, v srcé mi padla iskra je ognjena, ki ugásnit’ se ne da z močjo nobeno. (F. Prešeren, Poezije, NB) | |
| O, Judendorf! kraj nesrečnega imena, ti si mi vzel biser mojega življenja, ti si mi pokopal vse misli visokoleteče! Zdaj sem na koncu svoje povesti, ne bom vam na dolgo in široko iskanja popisoval. (F. Erjavec, Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega, SG 1858, NB) | ||
| Kraj nesrečnega imena – Že kakih trideset let časopisni članki o tej imenitni stavbi, o kateri govori tudi Tavčarjeva Visoška kronika, papagajsko ponavljajo iste stvari … (Delo, 24. dec. 2001, NB) | ||
| Jubilej se je odločila proslaviti s predstavitvijo dela vsakega od 28 umetnikov s tega območja nesrečnega imena – poimenovanju bivša Jugoslavija se, kot je zapisal ugledni Le Monde, zaradi vsega hudega, kar se je na tem prostoru v zadnjem desetletju zgodilo, pač vsi nekako izogibamo –, ki so v teh štirih letih gostovali v galeriji. (Delo, 6. mar. 2000, NB) | ||
| Ubijalski tornadi z ogleno črnimi oblaki nad Oklahomo in Kansasom so bili res mogočni, saj so bili široki poltretji in visoki okoli 15 kilometrov. Na več sto kilometrov dolgi poti do mest nesrečnega imena so z zemljo zravnali nekaj ducatov manjših naselij in vasic. (Delo, 5. maja 1999, NB) | ||
| Seveda si tudi sam ne delam nobenih utvar, da bo moje pisanje kaj bolj pripomoglo k temu, da Karpov Splav Meduze ne bi ostal še naprej film nesrečnega imena. (Delo, 5. mar. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kot kaže prvi zgled, izhaja frazem kraj nesrečnega imena iz Prešernovih Poezij. Nanaša se na del Ljubljane Trnovo, kjer je Prešeren v tamkajšnji cerkvi spoznal Julijo Primic, kateri je zaradi neuslišane, nesrečne, usodne ljubezni posvetil Sonetni venec. Preneseno je izraz kraj nesrečnega imena med prvimi uporabil F. Erjavec že leta 1858 (gl. drugi citat!). Sestavina kraj je, kot je razvidno iz zadnjih treh zgledov, lahko nadomeščena z drugimi sestavinami, ki določajo, kje ali s čim se je zgodilo kaj hudega, usodnega. | ||
níti na kràj pámeti ne páde kómu, gl. pamet.
níti na kràj pámeti ne príde kómu, gl. pamet.
tó so záme špánski kráji, gl. španska vas.
Dostopnost