debélo lagáti ekspr.; pren., dov. zlagati se
Pomen | ||
zelo lagati | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Nič ne vem!« – pravi krčmarica, prinese žganja in odide. »Vidiš!« – se oglasi berač in se smeje. »Vidiš, kako debelo lažeš!« »Kaj pa ti veš, jazbec!« – odgovarja Anžiček. (Milan Pugelj, Evelina in Lina, Tri novele, NB) | |
Prvi hip bode malo jeknila, a potem šla bode s teboj, če boš hotel do konca sveta!« »Simonović,« vmešal se je Aricaga srdito, »a če lažeš, stori to tako, da ne opazi vsak otrok, da debelo lažeš! Tudi ni lepo, da svojima pobratimoma tako težke laži na hrbet pribijaš!« (Ivan Tavčar, Janez Sonce, NB) | ||
Tu sedijo ljudje, ki so zadnjič na odboru razlagali, kako bodo sedaj dobili vpogled v to, kaj se dogaja na študentskih servisih. Kdor to govori, bodisi debelo laže ali pa ne ve, o čem govori. (Državni zbor RS: 19. redna seja 13. 06. 2006, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem debelo lagati je po nastanku povezan s frazemom debela laž, prav tako tudi frazem [na] debelo se zlagati. Sestavina [na] debelo tu izraža veliko mero, količino tega, kar pomenita glagolski sestavini lagati in zlagati se. Dalje gl. debela laž. |
lagáti kot cigàn, gl. cigan.
lagáti kot pès [têče], gl. pes.