Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
V sredi je majhen, suh starček in pri njem policaj. Starček je v obraz rdeč kakor mak, male vodene oči se mu svetijo in brezzobe čeljusti trepetajo. (Milan Pugelj, Črni panter, NB)
»Kako ima Barica lepo ruto, kajne, kajne? Rdečo kakor mak, kajne.« Mama umiva Pikico in podi Vladošo in Barico proč. (Zofka Kvedrova, Veliki in mali ljudje, NB)
In zopet je bilo dekle rdeče kakor mak. (Etbin Kristan, Pertinčarjevo pomlajenje, 1914, 29)
Petnajst let ji je bilo, zdaj ji bo pač že dvajset let; zmerom še je tak otroški njen rjavi obraz, še zmerom so tak vesele in nedolžne njene temne oči; narahlo je upognjena glava, na ustnicah tih smehljaj; kakor roža je Anka sredi polja, kakor mak, zakaj pisano rdeča je njena ruta in žito je tako visoko in Anka je tako majhna, da sega komaj z glavo čez klasje … (Ivan Cankar, Brez doma, 2, NB)
Izvor frazema
Primera rdeč kakor mak z različico rdeč kot mak se nanaša na izrazito rdečo barvo makovega cveta (gl. primero rdeč kakor makov cvet) in se v primerjavi z drugimi sopomenskimi izrazi uporablja redkeje. Primera je znana tudi v drugih evropskih jezikih (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki), v katerih pa obstaja tudi primera z glagolom zardeti, npr. češ.zčervenat jako [vlčí] mák, zrudnout jako [vlčí] mák, gluž.začerwjenić so kaž makojca; hr., srb.pocrvenjeti kao mak, rus.pokrasnet’ kak makov cvet. Gornjelužiška primera čerwjeny kaž mak pomeni ‘rdeč od sramu’. V ruski primeri je primerjalna sestavina makov cvet. Pri I. Cankarju (Neobjavljene pesmi, NB) pa najdemo v primeri s sestavino makov cvet glagol goreti: Na večer, ko sem sam sedèl za mizo, stopíla je iz zlatega okvírja naravnost prédme … Kakor makov cvet gorela so v prozorni rudečici kipeča njena ustna, njena lica.
Tedaj sem jaz ponovno dokazal, ne z besedo, ampak z dejanjem da mi je, po domače povedano, en mak za smrt, da me je bila marveč edina skrb, kako bi se obvaroval krivice in greha. (Platon-A. Sovre, Poslednji dnevi Sokrata, 1955, 73–74)
To je že od sile, že petsto let isto, svet pa ni boljši niti za mak. (E. Fritz, Prostor in čas 1973, 171)
Izvor frazema
V Plet. I, 543, sta pri iztočnici mak izraza za en mak, en mak vreden z razlago einen Pfifferling wert, nichtsnutz, Št., medtem ko je pri Glonarju (SSJ, 201) zanikana različica: niti za en mak ni vreden: prav nič. Negativno vrednotenje v tu omenjenih frazemih izhaja iz dejstva, da so makova zrna zelo drobna – tudi v primerjavi z zrni nekaterih drugih žit.
»Oj, kako bi bilo lepše, če bi bila ti moja žena, Ančè!« Hitro se je vzdvignila, da se je vse po zemlji vsulo, kar je imela v predpasniku. Zardela se je kakor mak v žitu in odgovorila: »Vidiš, to je zdaj vse prepozno! Ne rečem, da bi te ne bila mogla rada imeti. (I. Tavčar, Revež, LZ 1888, 559)
»Saj je vendar še mlad,« je rekla nepazljivo in zardela kakor mak. (Z. Dąbrowska–Vodnik, Noči in dnevi II, 1963, 206)
Volodja zardi kakor mak in molči. (Saltikov–V. Levstik, Gospoda Golovljevi, 18)
Roke se jej pobelijo ko sneg, lica pa zarude ko poljski mak in v vodi je sama videla, da jej je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti. (J. Trdina, LZ 1882, 178)
Izvor frazema
Gl. rdeč kakor mak.
Tujejezični ustrezniki
Jezik in ustreznik
češ.
zčervenat jako [vlčí] mák, zrudnout jako [vlčí] mák
gluž.
začerwjenić so kaž makojca
hr., srb.
pocrvenjeti kao mak
rus.
pokrasnet’ kak makov cvet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.