bíti kóga/čésa kot mrávelj ekspr.; primera, 3. os. ed.
Pomen | ||
biti v veliki množini, biti zelo številen | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Nekaj kilometrov peska, ljudi več kot mravelj. Plaža, še pred nekaj leti nezanimiva za turiste, je zdaj že opoldne dobesedno prepolna – v zraku je od silne elektronike fotoaparatov in kamer čutiti nekakšno napetost. (Delo, 15. okt. 2003, NB) | |
Templjev kot mravelj. Pozor pred zvitimi trgovci. (Delo, 1. okt. 1998, NB) | ||
Prof. Zadravcu niti ne zamerim … mizoginije, pri malo manj kot osemdesetletnem Slovencu moškega spola je skoraj neizogibno, da postane vsaj na stara leta, če ni bil že prej, kar se da ali obupno konservativen, pri štiridesetletnem (s številko: 40!) doktorju in profesorju Igorju Grdini pa je naravnost škandalozno, da je tako nazadnjaški in diskriminatorski in antievropski in bržčas tudi silno kratkoviden, ko pa žensk, ki se nadvse uspešno in briljantno ukvarjajo z literaturo in podobnimi umetnijami, kar mrgoli kot mravelj na vseh področjih. Na univerzah pa sploh je bistrih babišč kot peska in trave. (Delo, 22. dec. 2004, NB) | ||
Štefan je dvakrat odgrnil svoj havelok in se obakrat zopet zavil vanj, ko se je spomnil svojih čevelj in preozkih hlač. Ljudi je vrvelo po cesti, kakor mravelj pod deblom. (I. Cankar, Sestanek, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera biti koga/česa kot mravelj, ki se uporablja v 3. os. ed. je koga/česa kot mravelj, tudi z glagoloma mrgoleti in vrveti, temelji na dejstvu, da so mravlje zaradi svoje množične pojavnosti prispodoba za množičnost, številnost, veliko količino. Primerjalna sestavina kot mravelj, tudi kakor mravelj, se razen z glagolom biti veže tudi z glagoli, kot mrgoleti, vrveti ipd. Na enaki predstavi je nastala sopomenska primera biti koga kot rusov, v kateri rusi, tj. ščurki, ustvarjajo prav tako predstavo. Pri tem jim pomaga tudi navezava na ime naroda Rusi, ki so tudi zelo številni. Zato je primera je koga kot rusov bolj v rabi kot je koga/česa kot mravelj, čeprav je izvorno manj nazorna. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | bolg. | ima njakogo kato mravki |
češ. | je někoho [tam] jako mravenců | |
hr. | ima koga kao mrava | |
mak. | ima nekogo kako mravki | |
pol. | jest kogoś jak mrówek | |
rus. | kak murav’ëv kogo | |
slš. | je koho ako mravcov | |
ukr. | ε kogo jak murašvy | |
ε kogo jak komašni | ||
ε kogo jak muhvy |
délaven kot mrávlja, gl. priden kot mravlja.
marljív kot mrávlja, gl. priden kot mravlja.
mrgoléti kóga/čésa kot mrávelj, gl. biti koga/česa kot mravelj.
nèutrúden kot mrávlja, gl. priden kot mravlja.
príden kot mrávlja ekspr.; primera, v povedni rabi
Pomen | ||
zelo priden (delaven, marljiv) | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Pastorka je bila lepa kakor božji dan, pridna kakor mravlja in dobra kakor duša. (F. Milčinski, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, 1917, 75) | |
Rekel sem, ko mravlja je delaven. Vse si je oddahnilo. (Ivan Potrč, Svet na Kajžarju, 1948, 76) | ||
Ves ljubi dan je kot mravlja pospravljala stanovanje. Kar je res, je res … Ja, Marija se lahko skrije pred njo. (Ž. Petan, Črni smeh, 1970, 24) | ||
Mlada zakonca sta se naselila v Prikrajarjevi kleti. Justina je bila zdrava in neutrudna kot mravlja, a prav takega se je pokazal tudi Giustino Lestuzzi. (C. Kosmač, V žagi, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. priden kot čebela. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | bolg. | rabotliv kato mravka |
rabotliv kato kàrtica | ||
češ. | pracovitý jako mravenec | |
pilný jako mraveneček | ||
fr. | être une vraie fourmi | |
hr. | marljiv kao crv | |
hr., srb. | marljiv kao mrav | |
mak. | vreden kako mravka | |
pol. | pracovity jak mrówka | |
rus. | trudoljubivyj kak muravej | |
priležnyj kak muravej | ||
slš. | usilovný ako mravček | |
pilný ako mravček | ||
usilovný ako včielka | ||
šp. | ser una hormiga | |
ukr. | prac’ovytyj jak muraška | |
prac’ovytyj jak komašyna |
vrvéti kóga/čésa kàkor mrávelj, gl. biti koga/česa kot mravelj.