dvígniti kóga/kàj do nebá, gl. povzdigovati koga/kaj do neba.
hváliti kóga/kàj do nebá, gl. povzdigovati koga/kaj do neba.
kàkor stréla z védrega nebá, gl. strela.
kot gròm z védrega nebá, gl. grom.
kot mána z nebá, gl. mana.
kot stréla z jásnega [nebá], gl. strela.
kot z nebá pásti ekspr.; primera, tudi s kot da [je, bi]
Pomen | ||
pojaviti se nepričakovano, nenadno | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Na Hrvaškem so, hvala bogu, opustili zamisel, da bi na Omišlju polnili tankerje (balastne vode!), a že je kot z neba padel v morje med Piranom, Gradežem in Trstom nov načrt – plinski terminal. Kot da je to plitvo morje lužica, po kateri lahko vsakdo taca po svoje. (Delo, 8. apr. 2006, NB) | |
Možakarja sta zrasla iz zemlje, kot bi padla z neba. Ja, kot bi padla z neba že prejšnje stoletje. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | ||
Duhovno središče nacije je lociral v Narodno in univerzitetno knjižnico, postavljeno na mesto renesančnega Knežjega dvorca, ki je bil poškodovan v potresu in pozneje porušen. Kubična stavba z ostrimi robovi, ki po ekspresivnosti volumna in fasade ter po kontrastu do soseščine daje vtis florentinske palače iz quatrocenta, se na elitno lokacijo umešča, kot da je padla z neba. (Delo, 10. jan. 2000, NB) | ||
Kot bi padla z neba, je torej lepega dne na že omenjeni, nacionalno opredeljeni travnik – v našem primeru nemški – prisvetila naša družina in v čudoviti senci odležavala svoj prvi počitniški dan. No, vmes sta otroka malce pokolesarila, eden si je proti večeru zaželel malo glasbe iz radia v avtu, drugi si je poiskal družbo … (Delo, 28. avg. 2001, NB) | ||
Trapanci so mu rekali kar stric Mano, saj je padel kot mana z neba in pri trgovanju ga niso ovirali ne davkarji, ne mitničarji, celo slovita Morana Golar, strah in trepet kradljivcev državnega premoženja in tihotapcev, ga ni vzela v precep. (Miha Remec, Trapanske kronografije, NB) | ||
»Od kod se je pa ta vzela?« se je začudil. Nevede in nehote je skrajšal in stišal korak, ker se je pojavila tako nenadoma, kakor bi bila švignila iz zemlje ali padla z neba. (C. Kosmač, Balada o trobenti in oblaku, NB) | ||
Na povratni poti jih je ujela huda nevihta in morali so vedriti v gorski turški vasi, ki so ji prizadeli mnogo strahu s tem, da so v divjem diru pridrvili vanjo in se, kakor da so padli z neba, ustavili pred muktarjevo hišo. (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem kot z neba pasti, enako zanikano ne pasti z neba, temelji na predstavi, da je vse, kar pride z neba, nepričakovano, ne po volji človeka, božje. Nebo oziroma nebesa namreč v krščanstvu pomenita ‘kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani’. Ustrezno nemško primero pri iztočnici Himmel prevaja M. Cigale I, 757, takole: wie vom Himmel gefallen, kakor bi bil z oblakov padel, ves tuj, nezveden. Tu je sestavina nebo zamenjana s sestavino oblaki, dodana pomena ‘ves tuj, nezveden’ pa je utemeljen s predstavo, da Nezemljan ali kdor je bil dolgo odsoten, deluje zelo tuje in se ne znajde v okolju, kamor je prišel. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to come appear/occur out of the blue |
to come/appear/occur out of the clear blue sky | ||
češ. | spadnout z nebe | |
fr. | tomber du ciel | |
tomber des nues | ||
venir à l' improviste | ||
comme un coup de tonnerre dans un ciel serein | ||
hr., srb. | kao da je s neba pao | |
nem. | vom Himmel fallen | |
rus. | kak s neba upalo | |
kak s neba svalilos’ |
kováti kóga v devêto nebó, gl. kovati koga v nebo.
kováti kóga v nebó ekspr.; pren., tudi v nebesa
Pomen | ||
zelo hvaliti, povzdigovati | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Slovensko-italijanskih odnosov seveda ni mogoče kovati v nebo, saj je v njih ves čas veliko vidnih in manj vidnih zapletov. (Delo, 11. jan. 2001, NB) | |
Po dveh ničlah je to še en korak navzgor, ki ga sicer ne gre kovati v nebo, a je zaradi očitnega napredka zelo spodbuden za Jureta, saj si tako krepi samozavest, zanesljivost in dober občutek. (Delo, 7. jan. 2001, NB) | ||
Ko si je Allen Iverson pred dnevi poškodoval ramensko mišico, a stisnil zobe in prispeval k zmagi nad Dallasom 35 točk z metom 15:18, so ga v Philadelphii kovali v nebesa. (Delo, 4. mar. 2000, NB) | ||
Hvalite ga in kujte v deveta nebesa, češ da ga poznate in da ne bi bilo slabo, ko bi dobil kakšno boljšo službo. (L. Grossmann – J. Moder, Rulettenburg, 1963, 240) | ||
Veliko denarja je prinesel takrat, pa ga je tudi zapil, in vsi dobri pivski dedci so mu pomagali in ga kovali takrat v deveta nebesa. (Anton Novačan, Naša vas, 1912, II, 104, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem kovati koga v nebo, zelo redko tudi s sestavinama v tretje nebo, v sedmo nebo, izhaja iz prenesenih rab sestavin v nebo ‘zelo visoko’; in ‘izraža, da se kaj pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki’ in kovati ekspr. z določenim ravnanjem pripravljati, ustvarjati kaj’. Ustrezna italijanska frazema sta portare qc. alle stelle in portare qc. in palmo di mano. |
na vsè štíri straní nebá, gl. stran.
ne pásti z nebá ekspr.; pren., nikal.
Pomen | ||
ne priti samo od sebe; ne priti na lahek način | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Strinjam se; njuna ljubezen je negotova in mučna, a po svoje elementarna. Stvari, ki imajo v življenju zares pomen, ne padejo z neba; pot do njih je največkrat boleča. Do nekaterih stvari pač ne obstajajo bližnjice. (Delo, 22. jun. 2001, NB) | |
Tudi izvoz na južne trge, s katerim smo kompenzirali recesijo na zahodnih trgih, ni padel z neba, pač pa je do njega prišlo z dodatnimi tržnimi aktivnostmi. (Delo, 25. jan. 2003, NB) | ||
Kot bivši veleposlanik v Washingtonu, ki je bil vključen tudi v pogajalske poskuse nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Williama Perryja, je zelo dobro vedel, da odlok o razmejitvi, ki je bil leta 2001 potrjen s sporazumom dveh premierov, ni padel z neba, temveč je skorajda enak Perryjevemu predlogu razmejitve. (Delo, 16. apr. 2004, NB) | ||
Razplet dolgotrajne pivovarske vojne Laščanom ni padel z neba, ampak je bil, kot navajajo dobro obveščeni viri, rezultat več kot polletnega dogovarjanja nasprotnih strani, premlevanja spremenjenih gospodarskih razmer na trgu in predvsem – trdih pogajanj o denarju. (Delo, 14. feb. 2005, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. kot z neba pasti; strela z jasnega [neba]; pasti kot mana z neba. |
pásti kot mána z nebá, gl. mana.
pod mílim nébom ekspr.; pren.
Pomen | ||
1. na prostem, v naravi | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | To je bil vesel dan. Grofov oskrbnik v lovskem gozdu zunaj mesta je moral preskrbeti, taka je bila navada, jedi in pijače bodočim učenjakom, katerim se je pridruževala obilica ljudi iz mesta, da se pod milim nebom veseli z mladino. (Fran Detela, Veliki grof, NB) | |
Videla sva, da z lepo ne gre, z grdo pa nisva hotela poskušati in nama pravzaprav tudi veliko ni bilo za posteljo. »Pustiva ga,« reče prijatelj, »saj to ni prva noč, ki jo prebijeva pod milim nebom, in če Bog da, tudi zadnja ne.« (Fran Erjavec, Šaljivi potopisi, NB) | ||
Dasi je bilo tako prijetno pod milim nebom dihati mehki večerni hlad, vstal je vendar gospod Mirodolski ter peljal svojega gosta v hišo; videti mu je bilo, da ima nocoj nekaj posebnega na srcu, česar ne more razkladati pod milim nebom, dasi ni bilo blizu radovednega poslušalca. (Josip Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | ||
Celjani bodo zadnjo noč v letu preživeli doma, na počitnicah ali pa na mestnem trgu pod milim nebom, kjer pripravljajo veliko silvestrovanje na prostem, so pa tudi taki, ki bodo v dobro someščanov preživeli silvestrsko noč na delovnem mestu. (Delo, 31. dec. 2002, NB) |
2. na (vsem) svetu | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | In se je drl mogočno, iz globine duše, prepričljivo in neusmiljeno. Nihče pod milim nebom se ne zna tako dreti, kakor se je drl Lukec; edino ti, moj črni Muren, ga morebiti posekaš. (Fran Milčinski, Tokraj in onkraj Sotle in tam preko, NB) | |
Gonili so me tod in ondod, križem in kražem, dokler se ni izkazalo, da sem zares, kakor si rekel, bitje iz senc in sanj; taka bitja pa so brez greha … Poglavitno je, da sem bil ves tisti čas najsrečnejši človek pod milim nebom, tako srečen, kakor še od rojstva nisem bil; poglavitno je to, ker drugače bi bila ta moja zgodba o čevljih le klin brez suknje. (Ivan Cankar, Znanec od one strani, NB) | ||
Mesarica ima tudi svojega doktorja! Ali je mogoče kaj takega pod milim nebom! Mar hoče neumna ženska žalitev utajiti, ko stoje pred durmi in čakajo poklica tri priče, zanesljive kakor skala? (Fran Milčinski, Drobiž, NB) |
3. izraža podkrepitev trditve, povedanega | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Pod milim nebom ne vidim nobenega strokovnega razloga, da pregled rodil opravi zdravnik med pregledom, ki naj potrdi sposobnost za vožnjo avtomobila. Osebno se neurgentnega pregleda ne bi lotil niti v primeru, da bi me zanj prosila pacientka. (Delo, 18. mar. 2000, NB) | |
Hvala bogu, da so! Festivali se dogajajo v okolju, v katerem se nič drugega ne dogaja in se pod milim nebom nič ne bi zgodilo, razen festivalskih dogodkov, za katere je vseeno, ali se bodo zgodili ali ne. In ravno ta absolutna vseenost kulture je najbolj zaželena. (Delo, 7. sep. 2002, NB) | ||
Če pogledaš kakšen med milijoni priljubljen resničnostni šov, boš videl, da so slavljeni ljudje, ki nič ne znajo in nimajo pod ljubim soncem nobenega talenta. Še več, ki nimajo pod milim nebom česa povedati. Pa vendar ves čas govorijo. (Delo, 8. sep. 2007, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem pod milim nebom v pomenih ‘na prostem, v naravi; na (vsem) svetu’ temelji na pomenu besedne zveze pod nebom, tj. ‘na svetu, na prostem, v naravi’. Sestavina mil tu samo še krepi, poudarja ta pomen, kar je lahko izraženo tudi s sestavino ves, tj. na vsem svetu. V zanikanem sobesedilu pa izraza pod milim nebom (enako pod milim bogom, gl. tam), na vsem svetu samo še močno poudarjata to zanikano sobesedilo po predstavi ‘na vsem svetu ni česa’. Podobno tudi še v sopomenskem za nič na [tem, vsem] svetu. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | under the open sky |
in the open air | ||
fr. | en plein air | |
à la belle étoile | ||
hr., srb. | pod vedrim nebom | |
u prirodi | ||
nem. | unter freiem Himmel | |
im Freien |
povzdigováti kóga/kàj do nebá ekspr.; pren.
Pomen | ||
zelo hvaliti, slaviti koga, kaj | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Prijeti bi moral za prapor kakor vojnih čet zapovednik v najvišji nevarnosti in biti prvi narodni vojnik, pravi narodni vojskovodja, katerega beseda bi se čula tudi v najbolj oddaljenem mestu. Bil bi naroda pravi oče in do neba bi ga povzdigoval rod hvaležni. (Ivan Tavčar, Mrtva srca, NB) | |
V zadnjih letih so bile na Balkanu največje hvalnice napisane v čast Slobodana Miloševića. Njegovi sodelavci, med katerimi je bilo kar nekaj akademikov, so ga povzdigovali do neba, ga nagovarjali z »voždom« in »rešiteljem Srbije«. (Delo, 19. feb. 2004, NB) | ||
Partnerstvo za razvoj je v bistvu bolj kot izraz Janševe politične spretnosti znamenje, da mu z reformami slabo kaže. V slepo ulico se je spravil sam. Njihov pomen je povzdignil do neba, jih napravil za jedro mandata in kar poslanstvo nove oblasti. (Delo, 2. mar. 2006, NB) | ||
Kjer ni civilnega poguma, vlada v družbi uradniška nespametnost, lažno predstavljanje dejanskega položaja naše domovine, postavljanje spomenikov klepetavim poslancem, ki so našo republiko (tj. Poljska, op. J. K.) povzdigovali do neba, takrat ko je bila ta zgolj cestna postojanka nemških in ruskih vojakov. (Delo, 20. okt. 2007, NB) | ||
Že sedmo leto zapored nas namreč v začetku jeseni »trese« od skrbi za dediščino in v kratkem času nam – »dedičem prednamcev« – z vseh strani žugajo in nas karajo, češ da nam je dediščina malo mar in deveta briga. Dediščina je v nekaj dneh povzdignjena do neba, kmalu zatem pa lahko z njo spet vsak počne, kar hoče. (Delo, 25. sep. 1998, NB) | ||
Prevzele pa so me vinske moči, in v oslabelosti svoji sem združil s hvalo nadvikarijevo tudi svojo hvalo. Jedla in pila sva in neprestano hvalila in povzdigovala do neba kuharja Andreja, ki nama je pripravil izvrstno kosilo. (Ivan Tavčar, 4000, NB) | ||
Klinični psiholog Robert Brooks s Harvarda je podobnega mnenja. »Nekateri dobronamerni starši hvalijo do neba vse, kar počne njihov otrok. Tak otrok pa kasneje ne prenese razočaranja.« (Delo, 16. jul. 1998, NB) | ||
Na Petka so se spravili z najbolj primitivno metodo - z brcami in lesenim kijem. S tem so suroveži nanj opozorili, novinarski ceh pa ga je kot primer napada na svobodo tiska dvignil do neba. Zato ni bilo malo novinarjev, ki so se čutili opeharjene, ko je Petek to slavo vnovčil za politično kariero. (Delo, 3. sep. 2000, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem povzdigovati koga/kaj do neba z dovršno različico dvigniti koga/kaj do neba, prav tako sopomenka hvaliti koga/kaj do neba, temeljijo na prislovni zvezi do neba v prenesenem pomenu: ‘izraža, da se kaj pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki’. Enak pomen ima tudi prislovna zveza v nebo, obe pa temeljita na pomenu ‘zelo visoko’. Nebo kot tako predstavlja namreč veliko, lahko tudi neskončno višino, daljavo. Frazem je možno povezovati z lat. in coelum efferre, nanj pa spominja tudi mesto v Sv. pismu (Luka 10, 15): In ti, Kafarnaum, ki si povzdigovan v nebo. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to praise/laud so. to the skies |
češ. | vychvalovat někoho/něco až do samého nebe | |
vynášet někoho/něco až do samého nebe | ||
velebit někoho/něco až do samého nebe | ||
fr. | porter qn./qc. aux nues | |
dire merveille de qn./qc. | ||
chanter les louanges de qn./qc. | ||
nem. | jmdn., etwas in den Himmel heben | |
jmdn. in den Himmel loben | ||
rus. | voznosit‘ do nebes [kogo/čto] |
spáti pod mílim nébom ekspr.; pren.
Pomen | ||
spati na prostem | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Glava mu je bila neznansko težka in občutljiva, hudo je kašljal, in kadar je zasopel je čutil bolečine v prsih. Močno se je bil prehladil prejšnji dan, ko je spal na tleh pod milim nebom. (Fran Detela, Malo življenje, NB) | |
Zlagoma je z biciklom za to potrebno vsaj dva, tri mesece. Ker so cene življenja na Novi Zelandiji relativno visoke, sem sklenil spati pod milim nebom, se s hrano oskrbovati samo v supermarketih in si kuhati na ognju, kjerkoli me bo že doletela lakota. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | ||
Gorenjci so se na morje pripeljali z avtom, s seboj pa so imeli spalne vreče, saj so nameravali spati pod milim nebom. Že prvi dan so po prebiti noči v disku Osare odšli na kopališče čez cesto in legli k počitku. (Delo, 23. avg. 2000, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. pod milim nebom. |
tréščiti kot stréla z jásnega nebá, gl. strela.
udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, gl. strela.
v nebó vpijóč ekspr.; pren.
Pomen | ||
ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v zelo močni obliki | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | V avstroogrski politiki se mu je zdelo nadvse smešno, da je v vrhovih nemških nacionalističnih strank najdeval slovanske priimke, medtem ko so nasprotni, panslovanski blok vodili možje z nemškimi priimki. V nebo vpijoč problem nepravega rodu se torej med velikimi evropskimi nacionalisti prej kot izjema zdi svojevrstno pravilo. (Delo, 24. mar. 2001, NB) | |
Kljub nepristranskosti pa obstaja velika pomanjkljivost – samih sebe ne ocenjujejo. Po mnenju drugih držav bi jim lahko očitali marsikaj; najbolj v nebo vpijoč primer je gotovo taborišče Delta za ujete »sovražne bojevnike« v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi. (Delo, 27. feb. 2004, NB) | ||
Tudi zato je nagradni izplen privilegiranih režiserjev na koncu pač pičlejši, kot bi pričakovali. Hočem reči: bratoma Coen se letos s tem, da sta ostala brez nagrad, ni zgodila nobena v nebo vpijoča krivica. (Delo, 2. jun. 2007, NB) | ||
Zadnji evropsko-bruseljski podatek me je zato spravil v kronično depresijo z nepredvidljivim koncem: Slovenke živijo 7,2 leta dlje kot moški. To je ravno dovolj, da uživajo, ker so se nas znebile, in to po možnosti z družinsko pokojnino, ki jim pripada po boljši polovici, ker je moška višja od ženske. V nebo vpijoča krivica. (Jana 2007, št. 11, NB) | ||
Zgoraj namerno nisem omenil prestolnice, ki je prav v nebo vpijoča sramota slovenskega šaha. Z dvema prvoligaškima kluboma, s kopico vrhunskih šahistov, z milijon ustreznimi lokacijami, niso v Ljubljani sposobni ustanoviti niti ene šahovske šole. (Delo, 28. avg. 2006, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem v nebo vpijóč izhaja iz prenesenih pomenov sestavin v nebo ‘izraža, da se kaj pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki’ in vpijoč ‘pojavljajoč se v visoki stopnji, v močni obliki’ (prim. tudi glagol vpiti v zgledu krivice vpijejo do neba, v nebo). Frazem se uporablja praviloma v sobesedilu z negativno vsebino in jo s tem krepi, potencira, npr. krivica, sramota, problem, primer. Ta se v zanikanem sobesedilu ustrezno relativizira, spremeni v pozitivnejšo smer. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | do nebe volající |
do nebes volající | ||
rus. | vopijuščij |
zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá, gl. strela.
živéti kàkor ptíca pod nébom, gl. ptica.
živéti kàkor ptìč pod nébom, gl. ptič.