Cáhejeva nedélja, gl. lepa nedelja.
iméti vsák dán nedéljo, gl. dan.
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], gl. dan.
lépa nedélja nar.; pren.
Pomen | ||
žegnanje, proščenje | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Za žegnanje imamo na Slovenskem zelo različna imena. V Ziljski dolini je žegen (gl. PLS II, 48 sl.) tudi cerkvanje, v Rožu in drugod po Koroškem je žegnanje, ponekod na Koroškem in na Štajerskem lepa nedelja, na Vzhodnem Štajerskem in v Beli krajini proščenje, na Krasu in na Notranjskem opasilo ali opasilnica, na Vipavskem in Tolminskem, tudi ponekod na Krasu obnašanje, na Goriškem »šagra«, na Gorenjskem svojčas ponekod »Cahejeva nedelja«. (Miklavž Kuret, PLS III, 1970, 172) | |
Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. (Lovro Kuhar, Jamnica, 1945, 27) | ||
Do takrat ga je vzel oče s sabo v dolino le enkrat ali dvakrat na leto. Ko je bila v mestu lepa nedelja. (Leopold Suhadolčan, Dobrijska balada, 1967, 8) | ||
V Kotljah pri Guštanju imenujejo ta praznik (žegnanje) lepa nedelja. (Möderndorfer, Verovanja V, 45) |
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé], gl. dan.