Frazemi s sestavino nikóli
da nikóli tegà star.; prisl. zv., pren. | |
| Pomen |
| |
| 1. poudarja stavčni člen, za katerim stoji | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Pogovorno frazo – »da nikoli tega« variira Murn v treh pesmih; … »da nikdar in nikoli tega«; … »da nikoli še tako«; … »da nikoli tako«. (Jože Snoj, Problemi 1967, št. 51, 378) |
| »Ne,« odvrne plemič, »poslovne zadeve in take malenkosti oskrbuje spletična, ki je prefrigana, da nikoli tega.« (H. Balzac – A. Debeljak, Okrogle povesti, 1954, 82) |
| To je že spet tako lepo, da nikoli tega! Zakaj malo ne poveš, kaka je bila. (J. Stritar, Klasične podobe, Z 1870, 187) |
| »Nikoli niso preveliki, niti ne taki neumni otroški zobje,« je bil rekel Billy, »ravno pravi so in podado se ti da nikoli tega. (V. Levstik – J. London, Dolina meseca, 1931, 276) |
| 2. zelo, močno | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Bila je zopet vsa lepa; vlažni blesk oči ji je pristojal, da nikoli tako. (V. Levstik, Obsojenci, 1909, 164) |
| in v hišo stopi neznani mladenič zal, krasen, da nikoli tako. (V. Zarnik, Ura bije, človeka pa ni, SG 1862, 115) |
| Plaho je gledal klošterski hlapec gospoda Kozjaka, ki je bil čuden, da še nikoli tako. (J. Jurčič, Juri Kozjak, 1864, 58) |
| Mrtev je. Saj ga ni škoda, samopašen je bil, da nikoli tega. (M. Malenšek, Bratstvo, 1957, 444) |
| »Naša« Majda s svojimi malce rudečkastimi lasmi – rudečkaste lase zelo ljubim – je praznovala svoj god in bila zala in ljubezniva, da nikoli tega. (F. Milčinski, Igračke, 1909, 26) |
da [še] nikóli takó, gl. da nikoli tega.
kot še nikóli [(po)préj] ekspr.; primerjalna prisl. zv. | |
| Pomen |
| |
| 1. poudarja stavčni člen, za katerim stoji | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | In, ko bi mogel, ne bi hotel. Ne, ne, – ravno zdaj se čutim zdravega in imenitnega, kot še nikoli. (I. Cankar, Za narodov blagor, NB) |
| Sakramenske babnice, kako norijo za njim. Zadnjič se je komandirju Žarku še pohvalil, da se je imel pri neki vdovi tako kot še nikoli. (M. Hace, Naši obrazi, NB) |
| Torej ni bila najdenček, begunka, Nemka, tujka, za katero se je vedno izdajala. Za hip se je dvajsetletnik sramoval, da naj bi bila ta oseba z odločnimi gibi, lajnanjem, glasnim smehom, s hitrimi pogledi njegova mati, in to si je ogledal potem, ob tuji ženski, tako natančno kot še nikoli … (Peter Handke, Ponovitev, NB) |
| Nastop na olimpijskih igrah je za nas enkratna priložnost, zato smo se dela lotili temeljito kot še nikoli prej. (Delo, 16. jun. 2000, NB) |
| 2. zelo, močno | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Neambiciozni možakar, ki je v dvorni hierarhiji prav nizko kotiral, je bil zadovoljen s sprejemom, zlasti pa seveda z Dorotejo, ki je bila ta večer lepa, kot še nikoli poprej. (D. Jančar, Galjot, NB) |
| Notranjost je kipela kot še nikoli. Dosegla je svojo srečo, vesela je tiste Reke, čeprav jo je tista Reka zaznamovala za vedno. (Sonja Koranter, Pesniški venec, NB) |
| Nobenih očitkov, nobene jeze ali nerazumevanja. Ljubila ga je kot še nikoli. Zdaj lahko tudi umre! (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) |
| In Kekec se je spet zatopil v svoje žalostne misli. Mojca se mu je smilila kot še nikoli. (J. Vandot, Kekec na volčji sledi, NB) |
o svétem Nikóli šalj.; pren., olepš. | |
| Pomen |
| |
| (prav) nikoli | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | »Ne boste ga več videli. Kakor vsi drugi, se je tudi Luka naveličal služiti za plačo o svetem Nikoli,« se je zbadljivo odrezala dekla. (G. Šilih, Beli dvor, NB) |
| Ali nam je res treba čakati, da se nam ob svetem Nikoli za zločine, ki so jih zagrešili naši bolj ali manj voljni zapeljanci na eni ali drugi strani, opravičita Italija in Rusija? (Delo, 25. jul. 1998, NB) |
| Vrnil se bo o svetem Nikoli. (S. Prek, Ljudska modrost, 1974, 16) |
| Nisem mogla odkloniti, vendar imam več možnosti, da zavlačujem, in rada bi to odložila do svetega nikoli, če bi mogla. (L. Durrell – M. Mihelič, Aleksandrijski kvartet 2, 1963, 413) |
| »Ej, Pavliha, če se bo naša štacuna zgradila samopostrežno – se pravi sama – jo bomo imeli morda za prvi maj, drugače pa menda o svetem nikoli!« so se zmrdovali domačini. (Pavliha 1965, št. 9, 15) |
| Za nagrado ne zahteva nič druzega nego boljšo službo in to se razumeje samo po sebi, da za priboljšek tudi veliko črnine in pečenke, za nameček pa nekoliko desetakov na posodo, koje kani vrniti vestno o sv. Nikoli. (J. Trdina, LZ 1887, 603) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem o svetem Nikoli se s prilastkom o svetem in pisavo z veliko začetnico navezuje na svetega Nikolo (tj. Nikolaja), čeprav gre za časovni prislov nikoli s pomenom, ki ga obravnavani izraz samo poudarja. Na podoben način so nastali tudi ustrezni izrazi v nekaterih drugih jezikih, npr. hrvaškem, italijanskem, nemškem. Drugačna predstava je v lat. ad calendas Graecas, kjer je govor o Kalendah, ki so bile pri Rimljanih prvi dan v mesecu, medtem ko jih Grki niso poznali. Iz tega izhaja pomen ‘nikoli’. Na podobni predstavi, tj. o neobstoječem svetniku, temeljijo npr. še hr. na svetoga Živka, srb. na Đurin petak, o Đurinu petku, češ. na svatého Dyndy, gluž. na svjatu Ćerlicu; na svjatu Ćedlicu; na svjatu Ćerlinu. Frazem ob svetem Nikoli je v slovenščini med prvimi zapisal V. Vodnik, Slov. beſ., zv. 57/12b: Nimmer – auf Sanct Nimmerstag ob ſvetim Nikólu (zapisal 4. jan. 1806). Cigale, II, 1103, nem. Nimmerstag prevaja s sln. dan, ki ga ni; – kadar bo v petek nedelja. Plet. pri iztočnici nikoli za pomenom niemals navaja (šaljivo): o svetem Nikoli = nikoli. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | bolg. | na sveti Muk |
| češ. | na svatého Dyndy |
| hr. | na svetoga Živka |
| | na [sveto] Nigdarjevo |
| | dobiti što na Jurjevo |
| it. | il giorno di san mai |
| | alle calende greche |
| lat. | ad calendas Graecas |
| nem. | am St. Nimmerleinstag |
| rus. | na tureckuju pashu |
| | kogda rak [na gore] svisnet |
| | posle doždička v četverg |
| srb. | na Đurin petak |
| | o Đurinu petku |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Dostopnost