dobíti óšpice ekspr.; pren., nedov. dobivati
| Pomen | ||
| razburiti se; postati rdeč od jeze | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če nekoliko pustimo ob strani njegove tri ljubljanske nastope v razprodani Gallusovi dvorani CD in nekatere groteske v glavah, ki nastanejo v trenutku, ko se v Ljubljani prikaže ta pianist in nekateri kritiki takoj dobijo »ošpice«, se vendarle kaže ozreti tudi drugam po Sloveniji. (Delo, 17. feb. 1998, NB) | |
| Puritanstvo, ki so ga Američani izbrusili do konca in tako tudi iz protestantstva naredili hinavščino, je hudo zlo na prelomu tisočletja, ugotavljajo tudi najbolj resni komentatorji, celo Indro Montanelli, ki gre že k devetdesetim in mu ni mogoče očitati mladostne zaletavosti, kaj šele levičarstva, od katerega takoj dobi ošpice. (Delo, 30. jan. 1998, NB) | ||
| Tudi v soboto zvečer, ko so se anarhisti in policisti še pretepali po rimskih ulicah in je bilo več kot 60 ranjenih, med njimi tri desetine policistov, je Haider peš odkorakal v gostilno za vatikanskim obzidjem. Rimski policisti so zaradi njega dobivali ošpice, imeli pa so srečo. (Delo, 18. dec. 2000, NB) | ||
| »Ob besedi avtonomija dobim ošpice«. Avtonomija šole in ravnatelja je larifari. (Delo, 29. jul. 2002, NB) | ||
| Nekateri rimski politiki dobijo ošpice ob misli, da so Sardinci, ki jih od nekdaj vsi gledajo postrani in zviška, jezikovna manjšina in da bodo lahko imeli svoje šole. (Delo, 29. nov. 1999, NB) | ||
| Ko v intervjuju novega slovenskega zunanjega ministra niso našli lepe in pomembne besede o sebi, so – tako je slišati – v rimski Farnesini dobili ošpice in Slovenijo z zamahom roke zapisali v nemško, pravzaprav avstrijsko cono … (Delo, 21. feb. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dobiti ošpice z nedovršno različico dobivati ošpice je nastal iz besedne zveze, ki pomeni, da zbolimo za ošpicami, in sicer po prenosu na duševno stanje koga, ki postane rdeč, lisast, zaripel od jeze. Duševno stanje koga je lahko izraženo tudi z dodanim prilastkom, npr. preboleti sentimentalne ošpice: trezna govorica dveh rekonvalescentov, ki sta po dolgih letih vendarle prebolela sentimentalne ošpice. (B. Hofman, Mož brez obraza, 1971, 30) Kot tipična otroška bolezen ošpice pri tem lahko dobijo tudi pomen ‘začetne težave’, npr. Uprl sem se birokraciji in uspešno sem premagal »ošpice« – poskusiti se kot direktor gledališča. (Delo, 21. dec. 1998, NB) V zvezi s slednjim glej tudi frazem otroška bolezen. | ||
dobívati óšpice, gl. dobiti ošpice.
Dostopnost