dáti nóge pod pázduho, gl. noga.
jemáti kàj izpod pázduhe nar.; pren., tudi vzeti
Pomen | ||
izmišljevati si, lagati se | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Kadar so pošle resnične, so jih kakor za stavo dvorjani jemali izpod pazduhe ali jih izvijali iz trte. (H. Balzac–A. Debeljak, Okrogle povesti, 1954, 222) | |
Improvizira, to se pravi izpod pazduhe jemlje v tem primeru samo režiser, a tudi ta že v predpripravi, ne pa šele med predstavo. (F. Vodnik, Ideja in kvaliteta, 1964, 175–176) | ||
Bežite, bežite, ta je pa že bosa, spod pazduhe vzeta, boste rekli. (F. Knific, Deček s pristave, 1929, 114) | ||
»Ali je bil sam?« praša ga eden od mož. »Tako sam kot božji volek.« »Ta je pa bosa, izpod pazduhe vzeta!« zagodrnja Vid in pije. (J. Jurčič, Klošterski žolnir, SG 1866, 162) | ||
Razumljivo, da jih je Helena bolela, kakor boli zadirek v mesu, in da bi najraje postavili ulične pregrade! Niso mogli premešavati gošče na dnu kotla, kakor bi jo bili radi, ni se nabralo zadostnih pometkov, da bi jih razpršila njihova brisavica v vse smeri, zato so gnali svojo, jemali izpod pazduhe, se omejevali na domneve. (Florjan Lipuš, Srčne pege, NB) |
séči kómu/čému pod pázduho star.; pren.
Pomen | ||
podpreti koga/kaj | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Rumena sodrga, socialni demokratje, so segli gospodarju pod pazduho in priznali: da, tako je, vojna je nacionalna in sveta. (Tolstoj, Pot I, 247) | |
Z izdajo te knjižice hoče kranjskemu vinarstvu izdatno pod pazduho seči. (Dolenjske Novice 1892, 6) | ||
Država je dolžna seči številčno močnim slojem pod pazduho ter jim pomagati, da se v družabnem življenju uveljavijo. (GosZa I 66) |
Izvor frazema | ||
Frazem je nastal iz besedne zveze seči komu pod pazduho, kar tako kot prijeti koga pod pazduho pomeni, da komu s prijemom za obe roki nad komolcem pomagamo pri hoji ali dviganju s tal. Zveza seči komu pod pazduho se uporablja v prenesenem pomenu za osebe in stvari. |
vzéti kàj izpod pázduhe, gl. jemati kaj izpod pazduhe.
vzéti nóge pod pázduho, gl. noga.