držáti se kóga/čésa kot pijàn plóta ekspr.; primera
Pomen | ||
1. zelo, močno, neomajno, trmasto držati se koga/česa | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Spremembe, ki smo jih napovedali, bi morale biti hitrejše, vendar za to ni splošne podpore. Osnovni razlog je, da se nekateri držijo svojih pozicij kot pijan plota. (Delo, 1. okt. 2005, NB) | |
Sogovornik pravi, da težko komentira toge pravne predpise, in ve, da je od njih težko odstopiti. Prav tako pa meni, da se jih ni treba držati kot pijan plota, ampak je treba upoštevati človeško plat. (Delo, 6. dec. 2001, NB) |
2. vztrajati na čem | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Morda odgovorov na ta vprašanja ne bomo dobili nikoli, morali pa bi ga dobiti na vprašanje, zakaj se je vedno treba držati kot pijan plota uradnega roka za odprtje prenovljenega cestišča, ko pa bi to v tem primeru lahko storili še pred pričakovano in za konec tedna napovedovano počitniško gnečo. (Delo, 28. avg. 2007, NB) | |
Urnika se nato tudi držite. Če je treba, kot pijan plota! In še nasvet: na urnik vedno dajte kakšno obveznost manj, kot ste nameravali sprva, in vsaki namenite, denimo, četrt ure več, kot ste nameravali. (Viva, avgust 2005, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera držati se koga/česa kot pijan plota temelji na dejstvu, da se pijanci ali pijani ljudje težko držijo na nogah, ker alkohol vpliva na center za ravnotežje v možganih. Zato potrebujejo nekaj, na kar se lahko oprejo, česar se lahko primejo. Plot je za to zelo primeren. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | hr. | držati se, uhvatiti se koga, čega kao pijan plota |
pol. | trzymać się kogoś, czegoś jak pijany płotu |
držáti se kóga/čésa kot pijánec plóta, gl. pijanec.
iméti kaj za plótom pog.; pren.
Pomen | ||
1. skrivaj pripravljati, nameravati storiti kaj | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Znova mi je začel hoditi po glavi grunt, Toplekovo, mislil sem, kaj če nima frklja česa za plotom; bila je prva, imela bi pravico do grunta, vsaj po starem je bilo tako v navadi. (I. Potrč, Na kmetih, 1934, 158) | |
Nekaj ima za plotom. (Pogleda na uro, zatem pogleda mimogrede in kot s slabo vestjo na podstrešje; tiše, domala šepetajoče.). (J. Potrč, Krefli, 1953, 46) |
2. skrivati, tajiti kaj | Skrij zgled▾ | |
Zgled rabe | Ta koza domišljava, Blaginja, mora imeti nekaj za plotom. (Kästner-Kunčič, Pikica in Tonček, 50) |
Izvor frazema | ||
Frazem imeti kaj za plotom temelji na predstavi, da je vse, kar je za plotom, zasebno, skrito pred drugimi, torej lahko tudi tajno, zarotniško. Tak pomenski razvoj je razviden tudi iz sestavljenk, nastalih iz predložne podstave za plotom: zaploten ekspr. ‘nepomemben, navaden’ in ekspr. ‘skriven, zahrbten’; zaplotnik ekspr. ‘kdor skrivno deluje, zlasti s slabim namenom’ (prim. priimek Zaplotnik); zaplotniški ‘nanašajoč se na zaplotnike ali zaplotništvo’; tudi ‘zahrbten’; zaplotništvo ekspr. ‘skrivno delovanje, zlasti s slabim namenom’; tudi ‘zahrbtnost’. Predstavno zelo blizu slovenskemu je nemški pogovorni frazem mit etwas hinter dem Zaun halten v pomenu ‘ne povedati vsega, kar kdo ve’. V starejših slovarjih, kot sta Pleteršnikov in Glonarjev, ni obravnavanega frazema. Kljub temu pa omenja J. Glonar, SSJ, 282, frazema, ki sta nastala po enaki predstavi: za plotom koga počakati, izza plota streljati: zavratno ravnati. |
ne vídeti čez plót, gl. videti preko svojega plota.
rásti kot kopríva [za plótom], gl. kopriva.
skakánje čez plót, gl. skakanje.
skakáti čez plót, gl. skočiti čez plot.
skočíti čez plót ekspr.; pren., nedov. skakati
Pomen | ||
biti nezvest v zakonu | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | To število kaže, da ženske še danes prakticirajo prastaro seksualno strategijo in občujejo z več partnerji. Raziskovalec vedenja Grammer je z raziskavo v dunajski diskoteki ugotovil, da so ženske zlasti na plodne dni posebno pripravljene skočiti čez plot. (Delo, 29. apr. 2000, NB) | |
Ženska, ki skoči čez plot, jo v večini kultur odnese slabše kot moški, nepravičnost pa včasih preseže skrajne meje. Pred kratkim so v Abudži v Nigeriji aretirali 46-letnega Huseina Maidojo, ki je ženo za nepokorščino kaznoval tako, da ji je odsekal nogo. (Delo, 29. avg. 2002, NB) | ||
Med 16. in 30. letom obstaja kar trikrat večja nevarnosti, da vam partner skoči čez plot. Seveda to ne pomeni, da se takšna afera zgodi le enkrat v življenju. (Viva, december 2003, NB) | ||
Spogledovanje med njima mu je šlo že pošteno na živce. Kljub temu, da je vedel, kako je Barbara navezana nanj, pa tudi to, da je večkrat skočil čez plot kot ne, mu je Albert pošteno načenjal živce. (Sonja Koranter, Čebelji roj, NB) | ||
Bolje je dolgo izbirati, kot hitro skočiti v zakonski jarem, potem pa skakati čez plot. (Anton Ingolič, Kje ste Lamutovi?, 1958, 110) | ||
Eni so varali svoje žene, ker jih niso več ali ker jih sploh niso nikoli ljubili, drugi, pri katerih je bilo na videz vse v redu, so skakali čez plot iz dolgočasja, tako rekoč za vajo, v svoje osebno razvedrilo. (Vl. Kavčič, Tja in nazaj, 1962, 105) | ||
Mnogokrat se nad revolucionarno tabletko pritožujejo tudi ženske. Neka razjarjena Izraelka se huduje, češ da njen 70-letni mož od odkritja viagre redno skače čez plot, zato je zahtevala ločitev. (Delo, 24. mar. 1999, NB) | ||
Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin. (Lovro Kuhar, Jamnica, 1945, 113) |
Izvor frazema | ||
Predstava o zakonu, katerega sklenitev slikovito ponazarja frazem skočiti v zakonski jarem, s frazemom skočiti čez plot z nedovršno različico skakati čez plot omogoča tudi domnevo, da se nekateri naveličani zakonci vsaj občasno želijo osvoboditi tega »jarma« s skakanjem čez plot, ki je prispodoba za varnost, trdnost doma, zakona. Enaka predstava o plotu in besedna realizacija je v ustreznem nem. übern Zaun gehen (tj. iti čez plot), nekoliko variirana v nem. durch den Zaun grasen (tj. muliti travo, pasti se čez plot). Oba sta v rabi od 19. stoletja (gl. H. Küpper, Wörterbuch der deutschen Umgangssprache, 939). V francoskem jeziku je taka prispodoba zid (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). V kašubskem jeziku je v enakopomenskem frazemu tudi plot, a je predstava o prepovedanih odnosih, varanju drugačna: kdor to počne, se splazi iz doma, zakona skozi luknjo v plotu. Med našimi starejšimi slovarji frazem skakati čez plot z bolj posplošeno razlago omenja J. Glonar, SSJ, 282: skakati čez plot: delati, kar je prepovedano. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | fr. | rendre cocu, être infidèle |
tromper | ||
nem. | übern Zaun gehen | |
durch den Zaun grasen | ||
fremdgehen | ||
jmdm. die Hörner aufsetzen, die Kirschen im Nachbarsgarten pflücken | ||
kaš. | hoʒëc z ʒuro̹ v płoce |
skók čez plót, gl. skok.
vídeti préko svôjega plóta ekspr.; pren., tudi nikal., čez plot
Pomen | ||
ne biti omejen, zaverovan vase | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Zaposlujejo dvanajst vrhunskih oblikovalcev, drznejo si več kakor evropska konkurenca, dizajn pa gradijo na funkcionalnosti in tudi na čustvenem odzivu potrošnikov. Toda vidijo tudi prek svojega plota in prepričani so, da bi podoben vrhunski dizajn drugih blagovnih znamk slovenske tekstilne, usnjarske in pohištvene industrije po svetu povečal ugled slovenskega dizajna nasploh, od tega pa bi imelo koristi tudi Gorenje. (Delo, 5. okt. 2005, NB) | |
Stereotipi se desetletja ponavljajo tudi na področju zvrsti: za založbe so izvirne slovenske knjige še zmeraj samo romani in pesniške zbirke. Na omizju sem pogrešal človeka, ki bi jasno in glasno povedal, da je izvirna slovenska knjiga tudi poljudnoznanstvena slikanica, strokovna monografija, priročnik, slovar, leksikon; človeka ni bilo, udeleženci, zabubljeni zgolj v leposlovje, pa tudi niso videli čez plot umetniške besede. (Drago Bajt, Odčitki, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem videti preko svojega plota je nastal po predstavi, da je plot nekakšna meja med prebivališčem, zasebnostjo koga in zunanjim svetom. Kdor ne vidi, ne pogleda prek njega, je omejen, zaverovan vase, kdor pa vidi, pogleda prek njega, si tudi upa v svet, je odprt za njegove pozitivne, pogosto tudi negativne vplive. |