hodíti po krívih pótih ekspr.; pren., mn.
Pomen | ||
ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | KOMAR napol s pridigarskim tonom: Kdor ni z ljudstvom, je zoper ljudstvo. Kako bi vodil mladino, kdor sam hodi po krivih potih? (I. Cankar, Hlapci, NB) | |
Peter Svetlin je dober in priden gospodar, ki se neumorno trudi na svojem polju, pazi na to, da se Bog spoštuje in moli v njegovi hiši in da mu rodbina in družina ne hodi po krivih potih … (J. Kersnik, Rejenčeva osveta, NB) | ||
Nasproti pa je bogatinovo področje veliko, potrebe so mu obsežne in rastoče; in prav bogastvo s svojim vplivom in z mamečim pohlepom po vedni množitvi je vsakdanja skušnjava, ki te neprestano miče v nevarnost. Zatorej se tako rado očita bogatinom, da so po krivih potih prišli do bogastva. (J. Mencinger, Abadon, NB) | ||
Besede šaraška v slovenščino ni mogoče prevesti. V žargonu pomeni bolšji trg, nekakšno črno borzo, kjer je na prodaj vse po krivih potih pridobljeno. (Delo, 10. dec. 1998, NB) |
hodíti svôja póta knj.; mn., pren.
Pomen | ||
ne biti dovzeten za vplive | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Govoriti ni imel navade. Udarjen je bil z jezikavo, prepirljivo ženščino; ker je bil moder, se je bil privadil molčati in molče hoditi svoja pota. (Fran Milčinski, Muhoborci/Domorodna povest, NB) | |
Rad je zahajal v gledališče in še rajši na zabavne prireditve; čez nekaj tednov smo ga srečavali še kdaj pri predavanjih, sicer pa je hodil svoja pota. (Anton Brecelj, Zdrav, kolikor hočeš/Zdravnikovi spomini, NB) | ||
Starejša fanta sta že začela hoditi svoja pota, kazati trmo, molče sicer, toda on ju je razumel, da zato, ker ne zna njunega dela upoštevati. (Jan Plestenjak, Lovrač, NB) | ||
Ni nujno, da se vsak prestop norme kaznuje. Življenje gre svoja pota, nam pripoveduje simpatična Maeve Binchy. (Delo, 8. okt. 2003, NB) | ||
Judita Krivec Dragan meni, da Putrihovo ustvarjanje zlahka uvrstimo v ta »spremenljivi in iluzij poln svet, saj gre za kiparja, ki že vrsto let ubira povsem svoja pota v iskanju prave podobe svojega časa«. (Delo, 13. jan. 1998, NB) | ||
In res, v modroslovju mu (tj. Ušeničniku, op. J. K.) je bil med Slovenci v prvi polovici minulega stoletja primerljiv samo dr. France Veber, pa še ta je ubiral druga, svoja pota. (Delo, 16. mar. 2002, NB) |