íti ríčet píhat, gl. jesti ričet.
íti v ríčet, gl. jesti ričet.
jésti ríčet pog.; pren.
| Pomen | ||
| biti v zaporu | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In se jim je res zgodilo, da so jih zaprli. Jaz sem koj dejal: po nedolžnem jedo ričet. Zdaj se je razodela resnica mojih besed. (F. Milčinski, Prešernove hlače/Podlistki II.: 1925–1932, NB) | |
| »Hvala Bogu, da je že vendar odšel! Nerodno je za isto mizo sedeti s človekom, ki je že dva meseca jedel ričet.« In tako je prišlo na dan, da je ponižni gospod z Gorenjske še v svojih vajenskih letih, zapeljan po gospodarjevem ukazu, po krivem pričal in zato prišel za dva meseca v ječo. (F. Milčinski, Zločinci, NB) | ||
| Cimperman: Dobra familija … ampak je že tako naneslo, da sva dolgo časa skupaj spala, skupaj hodnike ribala, skupaj na sekret hodila, skupaj ričet jedla … v eni javni ustanovi … (A. Hieng, Čarodej, 1976, 245) | ||
| Pol leta sta za mrežo ričet otepala. (Lipah, Glavni dobitek, 55) | ||
| Osem ljudi je bilo ranjenih. Abubakra so zaprli in je leto dni pihal ričet. (B. Borko – Knittel, El Hakim, 1942, 97) | ||
| »Prava sreča, da so cesarji v Ljubljani! Pri njih se pritožim, potem bodeta pa vidva ričet zobala, osla policajska!« Največje veselje so imeli pri tem mladi svetilničarji, ki jih je tako rad klofutal in lasal. (I. Tavčar, Izza kongresa, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem jesti ričet je med starejšimi slovarji z različico otepati ričet omenjen v Glonarjevem SSJ, 337: ričet jesti, otepati: biti zaprt. Prav tam omenja Glonar izraz »Ričet z Žabjeka«. Žabjek je po njem (SSJ, 484) slovenska oblika za nemško označbo južnozahodnega dela Ljubljane: Prule. Po njem je bila imenovana tam stoječa stara kaznilnica. Na drugo sopomenko pihati ričet se navezuje tudi frazem iti ričet pihat (= iti v zapor, gl. Ljubljana 1960, SS). Omenjeni frazemi temeljijo na dejstvu, da je bil ričet pogosta in tipična jetniška jed in tudi sicer kmečka in za reveže, zlasti nezabeljena in brez mesa. Zato je dobil tudi pomen ‘zapor’, npr.: »Vi bi radi pokusili ričet?« se je sodniku povišal glas … (F. Bevk, Veliki Tomaj, 81) | Ti vrag ti! Turka je za dva meseca posadil k ričetu, za njim Reclja, zdaj vrta za Debevcem. (P. Zidar, To in se pismo, 1965, 134) | Za Lojzeta se je prav takrat na vse kriplje prizadeval, da bi ga spravil do »ričeta«. (J. Mlakar, IPS I, 92) | Imajo živce in rodbine in manire in vse. In jim privoščim prav od srca, da jim ne bo oblast kar nenapovedana sredi noči prihrumela v stanovanje in jih neprijetno iznenadene, pol nage, pol oblečene, tirala v ričet. (F. Milčinski, Prešernove hlače, Podlistki II. 1925–1932, NB) | Opoldne so prinesli ričet. Nehote sem se posmehnil, ko sem ga zagledal pred seboj. Z ričetom smo simbolizirali jetniško življenje. (Juš Kozak, Celica, 1932, 21) | »Hm, šmenta, škoda fanta!« sem se počehljal po glavi. »Mar ni 22 mesecev zapora strogega ričeta malce prehuda za tiste piškave tri tisočake. (J. Olaj, Tovariš, 1971, št 15, 6) | Ali je bilo v ministrskem svetu kdaj sklenjeno zastran naših komunistov, naj se zoper nje uporabi zakon? No torej! Brez takega sklepa pa ne bi bili smeli v ričet! Zakon je zakon! (F. Milčinski, Prešernove hlače, Podlistki II. 1925–1932, NB) | Oficirske ženo jedo puding in torte, žene prostakov pa ričet! (G. Koritnik – Jan Hay, Pota in zapreke, 150) | Če jim to pravico dovolimo, ne bodo marali več krompirja v oblicah in nezabeljenega ričeta. (J. Trdina, LZ 1885, 83) | Uona zmiraj kej bulšiga ima ima, / Mien pa mau ričata da. (SNP IV, št. 8368, Bloke pri Cerknici, Modic) | ||
otépati ríčet, gl. jesti ričet.
píhati ríčet, gl. jesti ričet.
pójdi v ríčet pog.; pren., olepš., mn. pojdite
| Pomen | ||
| pojdi se solit | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Bere znanstvene razprave. Katere pa? »Pejte no v ričet,« je rekla. Prejšnji dan je srečala prijateljico, ki je starejša od nje, kadi kot Turek, spije po dva šnopčka na dan in vino pri kosilu in večerji, pa je videti kot rožica. (Jana 2007, št. 36, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem pojdi v ričet, tudi pojdite v ričet, je nastal po zamenjavi sestavine rit v frazemu pojdi v rit. Zamenjava je nastala zaradi olepševanja, s katerim je bila zamenjana sestavina z vulgarnim pomenom z bolj sprejemljivo: rit > ričet. Pri tem je zaradi ponovitve začetnega zloga ri- zamenjava še lažja, a obenem tudi motivno prepoznavna. Pojav ni osamljen (prim. spodaj peti rigoleto : rigati in pol. jechać do Rygi : rzygać ‘bruhati’). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | scher dich zum Teufel |
Dostopnost