bíti kot rìt in srájca, gl. rit.
čŕne srájce slabš.; navadno mn., pren.
| Pomen | ||
| italijanski fašisti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Podpredsednik italijanske vlade Gianfranco Fini se je vrnil iz Jeruzalema, kjer je premikal mejnike italijanske politike in zgodovine, se slekel skoraj do golega in z gnusom zavrgel vse črne srajce prejšnjega stoletja. Voditelj skrajno desnega Nacionalnega zavezništva, ki je doslej veljal za posodobljenega fašista, se je sprevrgel v spreobrnjenega fašista. (Delo, 28. nov. 2003, NB) | |
| Esesovce in črne srajce bin Ladna pa imajo Italijani in drugi Evropejci v svojih hišah. Ponavadi zaščitene s cinizmom, z oportunizmom ali s slaboumnostjo tistih, ki bi jih radi prikazali kot svetnike. (Delo, 1. jul. 2003, NB) | ||
| Oktobra 1922 je štirim možem – de Vecchiu, de Bonu, Balbu in Bianchiju – naročil, naj napadejo Rim in jim dal na razpolago 26.000 borcev, »črnih srajc«, ki so čakali pred mestom. (Delo, 26. okt. 2003, NB) | ||
| Poveljstvo divizije »Isonzo« je 20. februarja 1942 naročilo poveljstvu 98. legije črnih srajc in komisarju javne varnosti v Trebnjem, naj poslušajo oddajo tajnega radia OF dne 23. februarja, ko bo oddajal poziv za italijanske vojake. (S. Reisp, Kričač, 1975, 36) | ||
| »Zini, črna srajca,« je zakričal kmet, ga pograbil za prsi in ga začel stresati kakor snop. (Alojz Rebula, Vinograd rimske cesarice, 1936, 133) | ||
| Besni so bili na generala fašistične milice Calbiatija, ki je brez generalnega štaba premeščal in koncentriral svoje črne srajce, kjer se mu je zdelo. (Tedenska tribuna 1963, št. 38, str. 10) | ||
| Izvor frazema | ||
| Izraz črne srajce izhaja iz it. camicie nere. Tako so poimenovali italijanske fašiste, ker so v času 1921–1945 nosili črne srajce. V zvezi s tem omenjam zgodbo Črna srajca pisatelja F. Bevka, ki prikazuje fašista slovenske krvi in razmere v primorski hribovski vasi pod fašizmom v začetku štiridesetih let 20. stoletja. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | černé košile |
| fr. | chemises noires | |
| hr. | crne košulje | |
| it. | camicie nere | |
| nem. | Schwarzhemden | |
| pol. | czarne koszule | |
ljubljánska srájca šalj.; pren.
| Pomen | ||
| po rodu Ljubljančan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Saj veš kako. Kakor bi jaz trdil, da se v mojih žilah pretaka čista zamorska kri, ko vendar vsi veste, da sem po rodu čistokrvna ljubljanska srajca. (J. Jalen, Lesena peč/Norčava burka v treh dejanjih, NB) | |
| Zgornje besedilo bi moralo biti zapisano v kakšnem narečju, ki velja – skupaj s svojimi govorci – za zabavno (morda bi ustrezala, pa brez zamere, ribniščina), ne pa v zborni slovenščini, a česa takega kot ljubljanska srajca žal ne obvladam. (Delo, 4. mar. 1999, NB) | ||
| Že zdavnaj naglodana »moška čast« je dodatno izzvana, tako da se iz zarote med podeželsko zarobljenim štajerskim hrustom in lisjaško razumarsko »ljubljansko srajco« s Primorskega za radoživo Dragico na prvi pogled ne obeta nič dobrega. (Delo, 20. okt. 1999, NB) | ||
| Pogledal me je (Justin) in dodal: »No, ljubljanska srajca, se ti ni stožilo po rojstnem gnezdecu. (B. Zupančič, Grmada, 1974, 26–27) | ||
| »Živja, mi ga pa pihnema, k sma iblanska srajca« je govoril neopotikoma. (R. Murnik, Navihanci, 1902, 130) | ||
| Zdaj je Stanko opustil vojaško stojo in je z onim mehkužnim, tožečim glasom, ki je značilen za ljubljanske srajce, ogovoril gospoda: »Dajte no, gospod, in mi kupite tisto-le torto, ki je sami ne marate. (F. Milčinski, Ptički brez gnezda, 1917, 89) | ||
| Izvor frazema | ||
| V zvezi z nastankom izraza ljubljanska srajca je J. Kajzer v knjigi S tramovi podprto mesto, 1983, 53, zapisal: »Ljubljanska srajca« je danes samo še šaljiva oznaka, ki z njo podeželski otroci nagajajo svojim ljubljanskim vrstnikom. Ob svojem nastanku pa je ta pridevek veljal članom ljubljanskega nemškega telovadnega društva – turnarjem, ki so na svojih izletih v ljubljansko okolico sredi prejšnjega stoletja razkazovali svoj germanski večvrednostni kompleks … Ker so si na svojih izletih slačili srajce in se sončili, kar se je zdelo tedaj hudo smešno, so jim rekli kar »ljubljanske srajce«. Podobno se za meščana šaljivo in nekoliko slabšalno uporablja tudi izraz mestna srajca, npr.: Tonček je na kratko odgovoril, čigav je, potem je pobaral kmeta, koliko so stari junček in junica in vol, in jih je tako pametno ocenjeval, da je kmet rekel: »Ti pa nisi mestna srajca.« (F. Milčinski, Ptički brez gnezda, 1917, 116) | Najbrž si je spočetka mislil, da je samo razvajena mestna srajca, ki bo klonila pod težkimi vedri malte ali pod zajetnimi kosi kamenja. (B. Zupančič, Plat zvona, 1970, 302–303) | ||
ménjati kóga/kàj kot srájce slabš.; mn., primera
| Pomen | ||
| zelo pogosto menjati koga, kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nekateri namreč menijo, da utegne CDU, preden se ji bo uspelo izkopati iz najhujšega, menjati predsednike kot srajce in potrditi tisto, kar se je po Brandtovem padcu dogajalo nemškim socialdemokratom. (Delo, 15. apr. 2000, NB) | |
| Ne doživljajo travm ob porazih, a se veselijo uspehov, predvsem pa delujejo naprej, vselej v mejah realnih zmožnosti. Kako v nasprotju z najboljšimi, ki menjavajo trenerje in igralce kot srajce, se otepajo gneva navijačev ter seštevajo primanjkljaj. (Delo, 12. sep. 2002, NB) | ||
| Predvsem pa je z njo neutrudno žongliral, tako da je bil ves čas vpet v neke koalicije, enkrat pomladniške, drugič Drnovškove – ali pa kar v oboje hkrati. Stranka je menjala programe kot srajce, podobno je ravnala tudi s svojo volilno bazo. (Delo, 24. jul. 2004, NB) | ||
| Prekupčevalci z mamili služijo velike denarje, zlasti tisti, ki obračajo nekoliko večje količine droge in temu primerno tudi večje vsote gotovine. Tisti bolj izkušeni, če sploh smemo tako zapisati, so pri poslih neznansko previdni, menjavajo stanovanja, avtomobile in telefone kot srajce, tako da jih je težko dobiti na delu. (Delo, 10. avg. 2004, NB) | ||
| Medtem ko je oče menjaval delo pogosteje kot srajce, je ona vse življenje delala kot tajnica in je bila bolna en sam dan. (Delo, 16. jan. 1999, NB) | ||
| Pregovorno med seboj sprti Italijani, ki vlade menjajo kot srajce in ki so iz parlamentarne demokracije naredili svojevrsten cirkus, so presenetljivo ubrani, ko gre za interese italijanske države. (Delo, 5. dec. 1998, NB) | ||
| Kako sovražim vse zakonodajalce, ker ne puste mož menjati kot srajce. (Molière, Obzornik 1851, 20) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera menjati koga/kaj kot srajce temelji na zelo nazornem dejstvu, da srajce pogosto, dandanes kar vsakodnevno menjamo, tj. preoblačimo, in na prenosu tega na druge življenjske položaje. Enako velja za nogavice, kar dokazuje sicer bolj redko rabljena primera menjavati koga/kaj kot nogavice. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | changer de qn./qc. comme de chemise |
| hr., srb. | mijenjati koga kao košulje | |
| nem. | jmdn. wie das Hemd wechseln | |
| rus. | menjat‘ kak perčatki | |
| imet‘ sem‘ pjatnic na nedele | ||
méstna srájca, gl. ljubljanska srajca.
rjáve srájce slabš.; navadno mn., pren.
| Pomen | ||
| nacionalsocialisti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko so moje tovariše prepeljavali v Sibirijo, sem bil na Dunaju, ko so jih rjave srajce na Dunaju pobijale, sem bil v Parizu, ko pa je bil okupiran Pariz, sem bil v New Yorku. (S. de Beauvoir T. Šalamun, Mandarini, 1971, 76) | |
| Tudi bavarski Passau obtožujejo ljubezni do rjavih srajc, v spodnjesaškem Stadeju pa lastniki večine gostiln in zabavišč romski manjšini preprečujejo vstop na izvirni način s ponudbo konjskega mesa, kar je za Rome kot krvoskrunstvo. (Delo, 14. jul. 2001, NB) | ||
| Člani SA so se oblačili v rjave srajce in po njih so jih imenovali tudi rjavosrajčniki. Varovali so partijska srečanja, korakali na nacističnih zborovanjih in fizično napadali politične nasprotnike. (Delo, 30. jun. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kot je razvidno iz zadnjega citata, so rjave srajce ali rjavosrajčniki dobili ime po oblačenju v rjave srajce. | ||
še zádnjo srájco žrtvováti za kaj, gl. [tudi] zadnjo srajco dati komu.
[tudi] zádnjo srájco dáti kómu ekspr.; pren., tudi s pogoj. bi
| Pomen | ||
| biti nesebičen, darežljiv (celo v svojo škodo) | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Bil je plemenit in nesebičen človek. Da bi pomagal prijatelju, bi mu dal tudi zadnjo srajco. (J. K.) | |
| 16. okt. 2010 … Tipičen primer enostranskosti: srceparajoča izpoved nedolžne delavke, ki bi še zadnjo srajco za svojo službo žrtvovala in hladni komentar … (Google, www.siol.net/slowenia…) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be willing to give (so.) the very shirt off one’s back |
| češ. | rozdělit se z někým o posledni košuli | |
| rozdat posledni košili | ||
| štědry, že by rozdal posledni košili | ||
| fr. | donner jusqu' à sa dernière chemise | |
| nem. | das letzte Hemd hergeben/schenken | |
| mit jmdm. das letzte Hemd teilen | ||
| rus. | podelit’sja poslednim [s kem] | |
| rus. | snjat’ s sebja poslednjuju rubašku | |
| snimat’ s sebja poslednjuju rubašku | ||
Dostopnost