dréti se kot šója ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo, na ves glas se dreti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V vežah so pela dekleta, kurila v peči in ropotala okrog žeken z burklami in ogrebačami, zvonila s polniki ob prazne keblice in se drla ko šoje, da bi priklicala mlajše bratce ter jih nagnala s škafi k reki po vode. (L. Zupanc, Mlini stoje …, 1945, 139) | |
| Ne samo, ker so punce za zgago, o čemer se lahko prepriča vsakdo, ki bere indijanarice ali gleda kavbojke, temveč tudi zato, ker nimajo živcev in vreščijo kot šoje na vsakem ovinku, če te le malo zanese. (B. Hofman, Ringo Star, 1980, 18) | ||
| Medtem ko je (tj. Kragelj, op. J. K.) stiskalnico privil do kraja in se je mošt počasi odcejal v podstavljeni škaf, je odhajal iz zidanice in nagajal dekličkam, da so vreščale ko mlade šoje. (L. Zupanc, Anka Mikoljeva, 1970, 237–238) | ||
| »Ti prekleta rogovila pijana, kdo pa si pravzaprav, da si upaš takole vdreti v tuje stanovanje?« je zavreščala vanj kakor razčeperjena šoja. (Vang Ši Čung – I. Skušek, Lepe gospe z bogatega dvora, 1964, 770) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kot je razvidno iz gradiva za SSKJ, je šoja ptica, katere oglašanje najpogosteje ponazorimo z glagoloma dreti se in vreščati. To najdemo tudi v primerah dreti se kot šoja in vreščati kot šoja. V tem ji je zelo blizu sraka, ki je v sopomenki dreti se kot sraka. Da je šoja opazna v komunikaciji sploh, kaže tudi naslednji navedek: Nekaj v nas opozarja, da molk nikoli ni naključen, in se nam ušesa takoj postavijo v pozor! Molčanje pač ni naravno, človek je klepetavo bitje, bolj kakor šoja, bolj kakor so opice. (Delo, 6. mar. 2004, NB) | ||
vreščáti kot šója, gl. dreti se kot šoja.
zavreščáti kot šója, gl. dreti se kot šoja.
Dostopnost