Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino tísk
rumêni tísk pog.; pren.
 
Pomen
 
senzacionalistični tiskSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeNovinarji so skrajno kričavi in senzacionalistični; en hripav glas zamenja drugega, pomembne so samo afere, umori, nesreče, neumnosti, torej tisto, kar priteguje množično slovensko bralstvo. V ospredju je predvsem rumeni tisk: Slovenske novice, Nedeljski dnevnik. (Drago Bajt, Odčitki, NB)
Od obstoječih dnevnikov si dovoli včasih kaj črhniti zoper oblast le še četrti, Slovenske novice, ki ga uvrščajo v kategorijo rumenega tiska. Le zakaj, ko pa je malone vse, kar imamo, rumeni tisk že dobro posušene in razpokane rdeče barve. (D. Jančar, Brioni/Eseji in drugi zapiski, NB)
Slepi in gluhi ne bodo spet beračili? Dramatični naslov, ki se nam ponuja, bi morda bolj sodil v rumeni tisk, ne pa v resen dnevnik, kakršen je Delo. (Delo, 16. jun. 2001, NB)
Zvedel sem, da je tisti butelj spet pisal izmišljotine o meni. To mi je ponavadi smešno, ampak zdaj se mi zdi, da ga je tokrat malo bolj zaneslo, preveč celo za rumeni tisk. (Delo, 12. okt. 2002, NB)
 
Izvor frazema
 
Izraz rumeni tisk izhaja iz angl. Yellow Press ‘dnevniki, ki so polni senzacionalnih, škandaloznih informacij, ki popačijo novice s tendenco šovinizma’. Prvi ga je leta 1895 uporabil Ervin Wardman v časopisu New York Press. Izraz Yellow Press je vzet iz prvega komiksa, tiskanega v barvah leta 1895 z naslovom The Yellow Kid, ki je zgodnji poskus barvnega tiskanja enega od newyorških časopisov. (W. Kopaliński, 1356) Negativni pomen sestavine rumen je popolnoma v skladu s simboličnimi pomeni rumene barve. Ta je v evropski kulturi razvila vrsto negativnih simbolnih pomenov in velja za eno najmanj zaželenih barv, pogosto je povezana z negativnimi čustvi in občutji, kot so zavist, ljubosumje, nezaupanje, strahopetnost, sovraštvo (Kovačev 1997, 122), v srednjem veku so jo uporabljali za stigmatizacije, z njo so označevali izdajalce, prostitutke, krivoverce, izdajalce, podobno še tudi v 20. stoletju Jude. V povezavi z blatom označuje gnus, strup, škodljivost, kot najbolj svetla in bleščeča barva je postala barva najrazličnejših opozoril. Pozitivne pomene je razvila zaradi asociacij s soncem, tako simbolizira svetlobo, mladost, energijo, radost, življenje, veselje, kot nasičena rumena barva tudi zrelost, jesen, rodovitnost. Rumena barva je v tesni povezavi s čutnostjo, že v stari Grčiji je bila barva prostitutk, prav tako v srednjem veku. (Lurker 1991, 236) V ljudski zavesti živi rumena barva predvsem kot barva zavisti in sovraštva, ta simbolika se prekriva tudi z zeleno barvo. Rumena obarvanost obraza pri zavistnih in jeznih ljudeh naj bi bila posledica izločanja žolča, ki je po ljudskem prepričanju sedež jeze. (Dobrovol´skij 2002, 287)
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.yellow press
yellow journalism
hr.žuta štampa
nem.Regenbogenpresse
Boulevardblätter
Boulevardpresse
Slovar slovenskih frazemov