natánčen kot [švícarska] úra, gl. točen kot [švicarska] ura.
natánčno kot [švícarska] úra, gl. točen kot [švicarska] ura.
navíjati kómu úro, gl. naviti komu uro.
navíti kómu úro ekspr.; pren., nedov. navijati
| Pomen | ||
| 1. kaznovati koga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Si slišal? Rekli so, naj ti navijem uro. Zakaj lažeš, deček?« (Drago Jančar, Zvenenje v glavi, NB) | |
| »Kaj je Ban?« sem rekel, »si spet komu navil uro?« Ban je belo gledal, molčal je in bil je videti še kar nevaren. (Drago Jančar, prav tam, NB) | ||
| Pa kdo bi si mislil, da je tako prevejan? O, prekanil si me, tako strašno prekanil, da bi te najrajši pograbila za ušesa in ti navila uro. (Josip Vandot, Kekec na volčji sledi, NB) | ||
| Potopila se je, a vendar spet priplavala vrh vode. Tako so bili zaverovani v bombardiranje račk, da so prezrli moža, ki jim je tiho prišel za hrbet, pograbil starejša dva in jima začel navijati uro. Najmlajši je hitro pobegnil. (Fran S. Finžgar, Iveri in utrinki, NB) | ||
| 2. ostro prijeti koga z besedo, ošteti ga | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Nikakor pa ne mislim, da bi bilo treba kaznovati vse vpletene; če bi »navili uro« vsaj enemu ali dvema, ki kvarijo zgled (konkretno namreč mislim partikularno na moj lasten primer, kjer sem kot bolnik potegnil »ta kratko«), bi bil to verjetno (sploh pa za zbornico!) že velik uspeh! (Delo, 11. nov. 1999, NB) | |
| Smrekar ne odneha, vem, da ne, Strniška tudi ne. Obema sem navil uro, sebi pa olajšal vest. (Fran S. Finžgar, Sama, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem naviti komu uro z nedovršno različico navijati komu ušesa temelji na primerjavi resničnega navijanja ure s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja koga, ki ga hočemo kaznovati. Na osnovi tega početja z ušesi se je razvil prenesen pomen ‘ostro prijeti koga z besedo, ošteti ga’. Po sestavinah je slovenskemu naviti uro enak nemški frazem die Uhr aufziehen, ki v pogovornem jeziku pomeni a) spiti kozarec alkohola; doliti steklenico žganja (pomen temelji na predstavi o človeku kot tehničnem mehanizmu, od leta 1900 dalje); b) onanirati idr. (od leta 1920); c) spolno občevati (od 1920); d) potegniti smrkelj v nos, smrkniti (od 1920 dalje). | ||
poslédnja úra ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| čas smrti; propad, prenehanje česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | GROZD: Kako ste vi vsi natanko začutili, da me je nekdo ranil, da so se mi zazibala tlà pod nogami. Razjarjen: Ali jaz vam rečem, vam vsem skupaj, da to ni moja poslednja ura. Varali ste se jako … (Ivan Cankar, Za narodov blagor, NB) | |
| Tudi ti si spoznala, da sem ti brat in ženin pred Bogom … Če si me takrat spoznala in če si mi podala roko, podaj mi jo še zdaj, ko je poslednja ura! (Ivan Cankar, Pravična kazen božja, NB) | ||
| Njene roke so visele mrtvo ob životu, njene ustnice se niso genile, ali njeno srce je klicalo, rotilo. – Poslednji dan je že, o dragi moj godec, že se bliža poslednja ura. O povej, sporoči, kaj si že čisto pozabil name? (Ivan Cankar, Potepuh Marko in kralj Matjaž, NB) | ||
| Veliko antikristov je že zdaj tu. Iz tega spoznamo, da teče poslednja ura. Izšli so izmed nas, a niso bili izmed naših. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. zadnja ura. | ||
poslédnja úra bíje kómu/čému ekspr.; pren., dov. odbije
| Pomen | ||
| 1. kdo umira, je v zelo slabem stanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zgodba pravi, da je poslovnega partnerja Phelpsa izsiljeval tako dolgo, dokler mu ni prepisal svojega dela podjetja, medtem ko se je Georgea Zibera lotil drugače. Ko je ta mislil, da mu bije poslednja ura, ga je Singer prepričal, da je svoj del podjetja prepisal nanj, in mu obljubil, da bo po njegovi smrti poskrbel za njegovo družino. Ziber je podpisal papir, Singer je najel najboljše zdravnike. (Delo, 5. okt. 2007, NB) | |
| Ne z ušesi ne z repkom ni mignil. Prepričan je bil, da mu bije poslednja ura veselega življenja. Pa se je zelo motil. Kdo bi ubijal živalco, ki po gozdih robka le žir in tare divje lešnike? (Fran S. Finžgar, Gospod Hudournik, NB) | ||
| Nisem mogel več iz noči, ne med ljudí, ki so imeli še žarek sonca v srcu; tuj jim je bil moj smeh; zoprn moj glas in besede, ki so se izvile naravnost iz moje bolesti, so jim bile odurne in nerazumljive … Takrat je bil čas, da sem te ugledal, odbila je poslednja ura. (Ivan Cankar, Nina 2, NB) | ||
| 2. kaj propada, konec je česa | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Predsednik Krščanskodemokratske stranke Srbije Vladan Batić je ponovil, da je »odbila poslednja ura«, da se Srbija odpravi na pot samostojnosti, in pri tem opozoril na stroške državne uprave, ki bremenijo davkoplačevalce. (Delo, 27. jul. 2002, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. zadnja ura. | ||
tóčen kot [švícarska] úra ekspr.; primera, tudi natančen, prisl. natančno, točno
| Pomen | ||
| zelo točen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Dvajset minut je minilo. Njen agent je točen kot ura. »Lepo se je bilo pogovarjati z vami,« pravi z nasmeškom, vstane in si poravna rožasto indijsko krilo. (Delo, 26. junij 1999, NB) | |
| Točni ste kot ura, kolega Brenčič. Vprašanje ste naslovili na vlado. (Državni zbor RS: 7. redna seja, 19. 6. 2001, NB) | ||
| Menstruacija je bila točna kot ura in skorajda mi ni bilo treba imeti menstrualnega koledarčka. Vedno sem nekako vedela in v zgodnjih dvajsetih sva se »moja najboljša prijateljica« in jaz povsem uskladili. (Viva, januar 2006, NB) | ||
| Blaž Lukan. Točen kot švicarska ura. (Delo, 11. dec. 2001, NB) | ||
| Pravi, da italijanska ekipa še nikoli ni bila tako harmonična in enotna, skrbi pa ga malce njegov vlak. Zaključek kroga na avtodromu v Zolderju je brez dolge ravnine za klasičen šprinterski vlak, v nekaj ostrih ovinkih pa bodo morali biti njegovi pomočniki natančni kot švicarska ura. (Delo, 12. okt. 2002, NB) | ||
| »Doma jih imam cel kup, napisanih na kos papirja, za več kot dve leti.« »Pišem jih točno kot ura.« »In pravim ti, nobena številka, ki se končuje na sedem …« »Ja, sedmica je zadela!« (George Orwell, 1984, NB) | ||
| V St. Moritzu jih je dočakal razpoloženi direktor Klemen Bergant, ki je vse formalnosti že uredil. Potem ko se je prepričal, da vse službe delajo natančno kot »švicarska ura«, je prevzel akreditacije za vseh 15 slovenskih reprezentantov in 25 spremljevalcev … (Delo, 1. feb. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera točen kot [švicarska] ura z različico natančen kot [švicarska] ura temelji na dejstvu, da ura, sploh pa švicarska, v nasprotju z nekaterimi drugimi načini najbolj natančno meri čas. Med starejšimi slovarji primero omenja Glonar (SSJ, 411): točen kakor ura; pred njim tudi že Cigale (II, 1206) pri iztočnici Pünktlich … pünktlich verrichten, na tanko, pično, po vseh delih opravljati, storiti, delati; adv. na las, na tanko, natančno, ob uri, na uro, kakor ura; ob odločenem, ob pravem času. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | točen kato [švejcarski] časovnik |
| češ. | přesný jako hodinky | |
| hr. | točan kao [švicarski] sat | |
| it. | puntuale al minuto | |
| cronometrico | ||
| mak. | točen kako [švajcarski] sat | |
| pol. | punktualny jak [szwajcarski] zegar | |
| rus. | točnyj kak časy | |
| slš. | presný ako [švajčiarske] hodinky | |
| ukr. | točnyj jak godynnyk | |
| točnyj jak avtomat | ||
tóčno kot úra, gl. točen kot [švicarska] ura.
úre so štéte kómu/čému ekspr.; pren., mn.
| Pomen | ||
| 1. kdo kmalu bo umrl | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tako je minilo pet let in vse cesarstvo je zadela huda nesreča; cesar je zbolel in razširili so se skrivnostni glasovi, da so mu ure štete. (Christian Andersen, Andersenove pravljice, NB) | |
| Preden sem prišel k vama, sem spodaj slišal, da so sodniku ure štete. Ne bi se smel tako zaplesti. (D. Jančar, Galjot, NB) | ||
| Bolniški voziček, ki z veliko hitrostjo drvi po klancu navzdol. Na njem bolnik pod infuzijo, ki so mu ure štete in v katerem zlahka prepoznamo na smrt bolnega premiera. (Delo, 3. apr. 2004, NB) | ||
| Stara pa je resnica: Kdor dela testament, mora kmalu umreti. Vedeli smo zatorej, da so štete ure življenja Polikarpu Khallanu, tudi Khallainu. (I. Tavčar, Visoška kronika, NB) | ||
| Talcem so štete ure. Ultimat se po novem izteče v soboto zjutraj – Putin: Glavna naloga je ohraniti življenja. (Delo, 26. okt. 2002, NB) | ||
| 2. kaj bo izginilo, propadlo | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Nacionalnosti, ki se danes priklanja, so štete ure – na milost in nemilost je prepuščena sovražnikom. Primer za ta teorem so priskrbeli kranjski Nemci. (D. Matić, Nemci v Ljubljani, NB) | |
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | it. | avere le ore contate |
| nem. | seine Stunden sind gezahlt | |
védeti, kóliko je úra ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| vedeti, kakšen je položaj, kako je v resnici | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zato v svojem tesarskem predpasniku ni bil videti kot kak vojvoda, videti je bil kot tesar. A glava je bila še zmeraj vojvodsko zvita, takoj ko je zagledal mračni obraz dobravskega oskrbnika, je vedel, koliko je ura. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | |
| »O Marija Pomagavka!« se je ob pogledu na bučo za našim podom stresla celo naša mama. Kmalu pa je ugotovila, koliko je ura. »Presneta mularija!« (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| Joco je bil dober jezdec; kakor žaba je čepel na konju in ga podil v breg; njegov ostri, ukazovalni glas mu je pridobil ugled celo pri bataljonskih štabih. Kadar je z ostrimi očmi pogledal kuharje, so takoj vedeli, koliko je ura. (M. Hace, Komisarjevi zapiski, NB) | ||
| Po padcu je obležal v izteku in se prijel za desno koleno. Takoj sem vedel, koliko je ura, saj je imel Primož že dalj časa težave s kolenom. (Delo, 27. jan. 2000, NB) | ||
| Verjamem, da so ljudje po vseh teh letih vendarle pripravljeni sprejeti realna dejstva. Za volivce s podeželja je mogoče največ storiti tako, da jim odgovorno poveš, koliko je ura, in jim ponudiš najboljšo rešitev, ki je v danih okvirih možna. (Delo, 13. mar. 2001, NB) | ||
| A Francozi imajo pri vsej tej zadevi vsaj to opravičilo, da se ne pretvarjajo. Vsi po vrsti namreč vedo, koliko je ura, da gre pri nagradah za veliko kuhinjo, ki bolj ali manj zdravo hrani vso francosko knjigotrško industrijo. (Delo, 30. okt. 2003, NB) | ||
| Zdaj je tudi največjim optimistom jasno, koliko je ura. EU nam je v desetercu s krmarjem kratko malo namenila enako vlogo, kakršno imajo velika Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in vse druge članice posadke. (Delo, 26. okt. 2002, NB) | ||
| Ko te stroški prisilijo v to in spoznaš, da sam ne moreš kaj dosti, in ko mine vinska romantika, kakršno imamo v Sloveniji, kjer smo vsak zase najboljši na svetu, je to zagotovo dobra pot. Ko greš čez mejo in na sejmih vidiš, koliko je ura, postane jasno, da moraš za prodajo želene količine združiti sile. (Delo, 29. maja 2002, NB) | ||
| Ženska naju je premerila od glave do peta. Takoj sva videla, koliko je ura. Štela je med tiste, ki so naju imeli za lenuha, brezdelneža, barabi. (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| »Rekel sem, kdo bo danes plesal!« mirno ponovi Cene, glasno potegne sapo v nos in s svojo dolgo roko zariše polkrog po zraku, kakor bi hotel reči Modrijanu, naj se samo ozre in poduha ozračje, pa bo takoj videl, koliko je ura. (C. Kosmač, Težka nedelja, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vedeti, koliko je ura izhaja iz prenosa vedenja o točnem času na vedenje, poznavanje položaja nasploh. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | it. | sapere che vento tira |
| mangiare la foglia | ||
| hr., srb. | znati koliko je sati | |
| vidjeti koliko je sati | ||
| znati odakle vjetar puši | ||
| znati, odakle vjetar piri | ||
| znati koji vjetar puši | ||
| znati, kakav vjetar puši | ||
| rus. | znat‘, otkuda veter duet | |
vídeti, kóliko je úra, gl. vedeti, koliko je ura.
zádnja úra ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. čas smrti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Graščak je prebledel. Vedel je, da je prišla njegova zadnja ura. V smrtnem strahu se je obrnil in tako spodbodel konja, da se je splašil in v divjem diru vrgel gospodarja s sedla, da je obležal mrtev. (Ciril Kosmač, Pravljica o maku, NB) | |
| In tedaj, častite prijateljice, sem mislil, da je tudi meni prišla zadnja ura! Umeti nisem mogel, da je umrla, da mi je v rokah umrla, a še danes, ko je preteklo toliko let in ko se še vedno vsak hip živo spominjam tistega trenutka, imam občutek, da ni resnica, da je zgolj le moja domišljija, da je umrla – pa je v resnici umrla! (Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni, NB) | ||
| Bil je oče, ki je imel tri sinove. Kakor vsakemu, je prišla tudi njemu zadnja ura. Poklical je svoje tri sinove k postelji in jim rekel: »Premoženja vam ne morem zapustiti, ker ga nimam.« (Slovenske pravljice, NB) | ||
| Spomni se, da ni v svojem življenju napravil ničesar dobrega, ničesar velikega, in od žalosti in kesanja umira tudi njegova duša. Samó zató bi izpraznil rad najmanjši predal svojega srca, da bi mi ne bilo tako težko, kadar pride zadnja ura … (Ivan Cankar, Popotovanje Nikolaja Nikiča, NB) | ||
| Zadovoljen sem bil, da sem smel tu sem na Visoko in da sem smel s tabo živeti. In sedaj, ko mi prihaja zadnja ura, bodi ti izrečena zahvala! Gospodar si mi bil, pa tudi prijatelj si mi bil; jesti si mi dajal in piti si mi dajal. (Ivan Tavčar, Visoška kronika, NB) | ||
| Prinesla mu je vode. A mali bolnik je ni mogel več požirati, ker se mu je bližala zadnja ura. (Ivan Tavčar, Izza kongresa, NB) | ||
| Štej naše brambovce za zidom, potlej pa se ozri pod klošter in preglej šotore turške in videl bodeš, da se nam bliža zadnja ura. Imamo pa še najhujšega sovražnika pred seboj, zakaj vsa vojska se je spustila naprej, tu so ostali janičarji, najbolj divji vojaki. (Josip Jurčič, Jurij Kozjak, slovenski janičar, NB) | ||
| »Mihael Galengano, ali hočeš biti deležen zadnje tolažbe naše vere,« je vprašal krivoverski škof. Galengano je prikimal, njegov goreči pogled je pričal, da je na koncu svojih moči, da se mu bliža zadnja ura. (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB) | ||
| 2. propad, prenehanje česa | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Se Kemiplasu bliža zadnja ura? Kemiplas mora do 15. maja dokazati, da so njegovi izpusti v okolje neškodljivi. (Delo, 14. apr. 2005, NB) | |
| Član poslovodstva Dresdner Bank Leonhard Fischer je že zgodaj govoril o asset inflation, inflaciji premoženja. Le redki so hoteli slišati, da se približuje zadnja ura velike zabave. (Delo, 17. okt. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zadnja ura je nastal po skrajšanju iz besedne zveze zadnja ura življenja, obstajanja. Ura kot merska enota časa še zdaleč ni najmanjša časovna enota, a v primerjavi s človeškim življenjem izredno majhna. Besedna zveza zadnja ura je tako postala prispodoba za čas tik pred smrtjo oziroma kar sam čas smrti ali propada. Na dejstvu, da komu ali čemu ura ne bo več merila časa, temelji frazem zadnja ura bije komu/čemu. Vse tu povedano velja tudi za frazema poslednja ura in poslednja ura bije komu/čemu. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | final hour |
| češ. | poslední hodinka | |
| fr. | dernière heure | |
| hr., srb. | poslednja ura | |
| strašna ura | ||
| zadnja ura | ||
| umrla ura | ||
| nem. | die letzte Stunde | |
zádnja úra bíje kómu/čému ekspr.; pren., dov. odbije, tudi poslednja ura
| Pomen | ||
| 1. kdo umira; kdo je v zelo slabem stanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pred kopanjem se je namazal s kremo, ki je reagirala na »kemijo« v bazenu. Gospod se je kar slabo počutil, saj je bil prepričan, da mu bije zadnja ura in da je zato vijoličast. (Delo, 23. jun. 1998, NB) | |
| Sreča mi ni naklonjena. Prvi kamen, ki je priletel s strmine, je zadel mene, in mnogim drugim je odbila nocoj zadnja ura. (Jakob Sket, Miklova Zala, NB) | ||
| Vendar pa … ali ni čudno, da me je nenadno prešinila taka misel?… Le zakaj naj bi kmetu bila zadnja ura? … (C. Kosmač, Balada o trobenti in oblaku, NB) | ||
| Na vse strani so odhajali sli in nemirno gibanje se je pričelo po mestu. »Meni ali pa Celjanu bije zadnja ura!« je kričal sivi Urh Eizinger in zbiral svoje privržence. (F. Detela, Veliki grof, NB) | ||
| »Vidva z ženo pa glejta, da takrat nemudoma zbežita iz gradu. Če se le malo zamudita, vama odbije zadnja ura!« (Slovenske pravljice, NB) | ||
| 2. kaj propada, konec je česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Koaliciji (še) ne bije zadnja ura. Usklajevanje še teče, odločitev verjetno v četrtek – Rop: Morebitni izstop SLS iz vlade je nepotrebna dramatizacija. (Delo, 5. mar. 2003, NB) | |
| Husein jih je gledal, po nekaj urah pa obupal nad kaosom. Zavedajoč se dejstva, da mu na oblasti bije zadnja ura, je izčrpane kandidate posedel na stole, žabe pa vrgel v vrečo. (Delo, 5. jul. 2003, NB) | ||
| Zavedam se, da je situacija resna. Berem celo, da nam bije zadnja ura, zato se nisem udeležil piknika. (Državni zbor RS: 12. izredna seja, 31. 7. 1997, NB) | ||
| Hiša sije, zidanici zadnja ura bije. Kulturnozgodovinski spomenik v Lendavskih goricah propada. (delo, 23. jul 2002, NB) | ||
| Danes se zdi, da Fordovemu načelu bije zadnja ura. »Mass customization bo v 21. stoletju tako pomembna, kot je bila v 20. stoletju množična proizvodnja,« je pisal ameriški gospodarski svetovalec B. Joseph Pine … (Delo, 9. feb. 2002, NB) | ||
| Ste bili kdaj na razpotju, katero tekmo SP spremljati po televiziji? Junija 1998 bo težavnim odločitvam odbila zadnja ura. (Delo, 26. jan. 1998, NB) | ||
| Po zaslugi posodobljenega »noble art«: boksarji se pač osredotočajo samo še na močne udarce … (Delo, 30. mar. 1998, NB) | ||
| Tega se v Srbiji zavedajo pripadniki vseh slojev. Prebivalstvo se bo seveda težko sprijaznilo s kruto resnico in dojelo, da je srbski sli po dominaciji odbila zadnja ura. (Delo, 7. jul. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. zadnja ura. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | so.’s/sth.’s final hour has come |
| hr., srb. | kucnu čija poslednja ura | |
| kuca komu zadnja ura | ||
| nem. | die letzte Stunde schlägt | |
| jmdm., einer Sache schlägt die Stunde | ||
zádnja úra je prišlà, gl. zadnja ura.
zádnja úra odbíje kómu/čému, gl. zadnja ura bije komu/čemu.
zádnja úra se blíža komu/čému, gl. zadnja ura.
zádnja úra se približúje kómu/čému, gl. zadnja ura.
Dostopnost