bíti pròst kot ptíček na vêji, gl. ptiček.
povzpéti se na zelêno vêjo, gl. priti na zeleno vejo.
príti na zelêno vêjo ekspr.; pren., tudi nikal.
Pomen | ||
gmotno si opomoči | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Vedno veste, kaj je treba. Če bi vi vodili naše podjetje, bi gospodarstvo hitro prišlo na zeleno vejo! (G. Jakopin, Žarometi, NB) | |
Vse to naj bi Unilever stalo skoraj 5 milijard dolarjev. Ob preračunavanju plusov in minusov reorganizacije naj bi prišli na zeleno vejo šele čez tri leta. (Delo, 4. apr. 2000, NB) | ||
To v teh dneh dokazujejo posameznim državnim ministrstvom, da bi dobili njihovo finančno pomoč. Brez nje namreč v sedanji »postavi« niso zmožni priti na zeleno vejo. (Delo, 24. sep. 2002, NB) | ||
Veliko jih je životarilo in počasi tonilo v vedno večje izgube. Nekatera so prišla na zeleno vejo, nekatera so propadla, ker so izgubila vsako perspektivo. (Delo, 30. apr. 1998, NB) | ||
Lipavic priznava, da so težave nastopile leta 1997, ko jih je pustil na cedilu eden od nemških poslovnih partnerjev, zdaj pa ne morejo zlesti na zeleno vejo. (Delo, 10. jun 1999, NB) | ||
Ja. Spet bomo zlezli na zeleno vejo, Polly. Še vsakič smo. (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
Še lani ste napovedovali, da bo HZS spet splezala na zeleno vejo. Zakaj ni? (Delo, 11. maja 2000, NB) | ||
Šrot je še opozoril, da je celjska mestna občina, ki je v zadnjih dveh letih odplačala vse stare dolgove, lani končno splezala na zeleno vejo. (Delo, 30. maja 2001, NB) | ||
S tem se z rojstvi seveda še nismo povzpeli na zeleno vejo. Število rojstev na mater namreč v Sloveniji upada že debelo stoletje. (Delo, 5. jun. 2001, NB) | ||
Draga nafta lahko ogrozi okrevanje gospodarstva v ZDA, ki mu je menda prav impulz z vojaškim posegom povezanih izdatkov pomagal, da se je letos povzpelo na zeleno vejo. (Delo, 19. avg. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem priti na zeleno vejo ima še sopomenske različice z glagolskimi sestavinami zlesti, splezati, povzpeti se. Sestavina zelena veja v tem frazemu je prispodoba za rast narave spomladi. Kdor pride nanjo, se mu obetata uspeh in gmotna preskrbljenost. Je tudi v frazemu spraviti koga/kaj na zeleno vejo. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | hr., srb. | doći na zelenu granu |
doći do zelene grane | ||
it. | essere a cavallo | |
nem. | auf einen grünen Zweig kommen | |
auf keinen grünen Zweig kommmen |
splézati na zelêno vêjo, gl. priti na zeleno vejo.
správiti kóga/kàj na zelêno vêjo ekspr.; pren.
Pomen | ||
narediti, da si kdo/kaj gmotno opomore | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Ker bi morali 1. novembra letos cene povečati za 58,9 odstotka, če bi se želeli spraviti na zeleno vejo, bosta dve predvideni devetodstotni podražitvi v prihodnjem letu le kaplji v luži. (Delo, 30. nov. 2001, NB) | |
Torej je RTC Krvavec na voljo domačim in tujim lastnikom kapitala, da kupijo večinski delež in se lotijo ukrepov, s katerimi bi ta naš turistični center spravili na zeleno vejo. (Delo, 26. feb. 2002, NB) | ||
Sicer pa to ni nikakršna naša posebnost: Švicarji, na primer, so žrtvovali milijarde, da so spet spravili na zeleno vejo propadli Swissair, čeprav bi naši ekonomisti porekli, da je to noro. (Delo, 19. jul. 2003, NB) | ||
Program semiške tovarne je zelo dober, izdelki zelo dobri, iskani na trgu, konkurenčni in zato bodo v Iskri, d. d., pripravili potrebne programe, po katerih naj bi tovarno spravili na zeleno vejo. (Delo, 12. feb. 2004, NB) | ||
Nov sanacijski program ter angažiranje SRD, je prepričan Pogorevc, naj bi Lesno v petih letih spravila na zeleno vejo. (Delo, 30. nov. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. priti na zeleno vejo. |
zlésti na zelêno vêjo, gl. priti na zeleno vejo.
žágati si vêjo, na katéri kdó sedí ekspr.; pren.
Pomen | ||
ogrožati si (družbeni) položaj, materialno osnovo | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Vsekakor se nadejamo, da radikalno krčenje programov reprezentanc in selekcij v skokih ne bo trajalo dlje časa, saj bi si sicer začeli žagati vejo, na kateri sedimo. (Delo, 19. nov. 2001, NB) | |
Že samo zato se sprašujem, kaj čutijo volivci, ki so volili oblastnike, ti pa zdaj uničujejo vse, kar so pridne roke in možgani ustvarili. Ali je res racionalno vedno in povsod ugajati konkurenčnemu podjetju v tujini in žagati vejo, na kateri sedimo? (Delo, 2. apr. 1999, NB) | ||
Strokovnjaki, opremljeni z računalniškimi ponazoritvami, so večinoma zaključili desetletni spor o tem, ali si človeštvo res žaga vejo, na kateri sedi. (Delo, 2. apr. 2001, NB) | ||
Poudaril je, da sedanji sistem žaga vejo, na kateri sedi celotni pokojninski sistem v državi. Nadaljevanje sedanje politike bi drastično poslabšalo razmere v pokojninski blagajni, to pa bi imelo tudi širše družbene posledice. (Delo, 7. feb. 1998, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem žagati si vejo, na kateri kdo sedi temelji na zelo razvidni predstavi, po kateri je veja prispodoba za zanesljiv, ugoden družbeni in (ali) gmotni položaj. Z žaganjem te veje ogrožamo ta položaj. O izražanju prav nasprotnega prizadevanja glej frazema priti na zeleno vejo, spraviti koga/kaj na zeleno vejo. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | podříznout si větev pod sebou (na které sedíme) |
podřezávat si větev pod sebou (na které sedíme) | ||
uříznout si větev pod sebou (na které sedíme) | ||
uřezávat si větev pod sebou (na které sedíme) | ||
hr., srb. | sjeći granu na kojoj se sedi | |
rezati granu na kojoj se sedi | ||
it. | scavarsi la fossa con le proprie mani | |
nem. | den Ast absägen, auf dem man sitzt | |
pol. | ktoś podcina gałąź, na której sedzi | |
rus. | rubit’ suk, na kotorom sidiš’ | |
podrubat’ suk, na kotorom sidiš’ |
živéti kot ptíček na vêji, gl. ptiček.