| Frazem hoditi komu v zelje ima Cigale, I, 594) pri iztočnici Gehäge: … Einem ins Gehäge kommen, gehen, komu v delo seči, segati, v pravico hoditi, zaletovati se, v škodo hoditi, Spr. v zelje hoditi, zabrazditi, zakositi, zažeti v tujo njivo. Frazem v zelje komu hoditi je ponovljen v Plet. II, 913, z nemško razlago. Sestavina zelje je, kot kažejo Cigaletove razlage, prispodoba za njivo, vrt, zelnik, kamor prvotno hodi pasoča se živina v škodo. To hojenje je že pri njem preneseno na človekovo poseganje v posest drugih ter na različna področja človekove dejavnosti, precej kasneje na področje ljubezenskih, spolnih odnosov. Slednjih ne omenja npr. še niti J. Glonar leta 1936 v Slovarju slovenskega jezika, 474: hoditi komu v zelje: vtikati, mešati se v njegove posle, delati mu škodo. V SSKJ je pomen ‘dvoriti dekletu ali ženi’ frazema hoditi komu v zelje in sopomenke hoditi komu v zelnik na prvem mestu, kar kaže na nadaljnje posploševanje prvotne predstave.
V zvezi z živalmi, ki hodijo delat škodo v zelje, zelnik ali vrt, je treba omeniti še sln. ekspr. postaviti kozla za vrtnarja v pomenu ‘dati, zaupati komu mesto, ki je zanj glede na njegove napake popolnoma neprimerno’, dalje hrvaško dati kozi da čuva kupus v pomenu ‘lahkomiselno zaupati komu kaj, uničiti kaj’, nem. den Bock zum Gärtner machen ‘zadolžiti koga popolnoma neprimernega za neko nalogo’, pol. potrzebny jak koziół v kapuście ‘popolnoma nepotreben’ ter rus. pustit‘/puskat’ kozla v ogorod v pomenu ‘pustiti koga tja, kjer lahko naredi škodo’. Ruski pregovor je nastal iz pregovora Pusti kozla v ogorod – on vsju kapustu požrët (tj. Spusti kozla v vrt, pa bo požrl vse zelje). Samo na uničevanju (tj. poteptanju) zelja, a brez sodelovanja živali, temelji bolg. nar. izgazvam / izgazja zeleto v pomenu ‘delam kaj narobe; pregrešim se’. Enak pomen ima bolg. nar. izgazvam / izgazja prosoto, kjer je zelje zamenjano s prosom. |
Dostopnost