| |
| Slovensko gradivo |
| |
| bebljáti -ȃm nedov. lat.‛loqui incerta voce’ (19. stol.), bebáti, bebetáti, bébec (18. stol.), bébast (18. stol.), bébav, bébavost. |
| |
| Razlaga |
| |
| Sorodno je srb. cslovan. bъbati ‛jecljati, mrmrati’, nar. ukr. bébaty ‛mrmrati, šumeti’, nar. polj. bebłać, beblać ‛momljati’. Dalje je sorodno lit. bùbti ‛mnogo govoriti’ (Be I, 14, SP I, 455). Koreni tipa b + samoglasnik + b se v več jezikih pojavljajo za označevanje neartikuliranih živalskih ali drugih naravnih glasov, pa tudi neartikuliranih človeških glasov, oglašanje bebcev in otrok, ki še ne znajo govoriti, npr. lat. bēbāre ‛meketati’, nar. hrv. béba ‛ovca’, danes navadno le ‛dojenček’, angl. baby itd. |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| Podobni onomatopeji sta blebetáti in brbljáti. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.