| |
| Slovensko gradivo |
| |
| cẹ̑l cẹ́la prid. lat.‛integer, plenus’ (16. stol.), celóta, celóten, celovȋt, celovȋtost, celína, celȋnski, členek celọ̑. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. cělъ ‛cel, ves’, hrv. cȉo, cijȇl, cijéla, srb. cȅo, céla, rus. célyj, češ. celý ‛cel, ves’. Pslovan. *cě̑lъ je prvotno pomenilo *‛zdrav, nepoškodovan’. Ta pomen se ohranja v strus. cělyj in v splošnoslov. glagolu *cěli̋ti (glej celīti). Kasneje se je pomen razširil na označevanje vsega, kar ni poškodovano. Pslovan. beseda se je razvila iz ide. prid. *kai̯-lo- ‛zdrav, nepoškodovan, cel’, ki je znan še v got. hails ‛zdrav’, stvnem. heil, nem. heil ‛zdrav’ in nadaljnji izpeljanki stprus. kailūstiskan (tož.) ‛zdravje’, prim. tudi ide. *kai̯u̯elo- ‛sam, cel, celoten’ v stind. kévala- v enakem pomenu in lat. caelebs ‛neporočen’, pri nas znano v tujki celibȃt (Be I, 60, SP II, 73, Po, 520). |
| |
| Povezana iztočnica |
| |
| Glej tudi celīti. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.