Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
cẹ̑l cẹ́la prid. lat.‛integer, plenus’ (16. stol.), celóta, celóten, celovȋt, celovȋtost, celína, celȋnski, členek celọ̑.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. cělъ ‛cel, ves’, hrv. cȉo, cijȇl, cijéla, srb. cȅo, céla, rus. célyj, češ. celý ‛cel, ves’. Pslovan. *cě̑lъ je prvotno pomenilo *‛zdrav, nepoškodovan’. Ta pomen se ohranja v strus. cělyj in v splošnoslov. glagolu *cěli̋ti (glej celīti). Kasneje se je pomen razširil na označevanje vsega, kar ni poškodovano. Pslovan. beseda se je razvila iz ide. prid. *kai̯-lo- ‛zdrav, nepoškodovan, cel’, ki je znan še v got. hails ‛zdrav’, stvnem. heil, nem. heil ‛zdrav’ in nadaljnji izpeljanki stprus. kailūstiskan (tož.) ‛zdravje’, prim. tudi ide. *kai̯u̯elo- ‛sam, cel, celoten’ v stind. kévala- v enakem pomenu in lat. caelebs ‛neporočen’, pri nas znano v tujki celibȃt (Be I, 60, SP II, 73, Po, 520).
 
Povezana iztočnica
 
Glej tudi celīti.
Slovenski etimološki slovar³