| |
| Slovensko gradivo |
| |
| cúnja -e ž lat.‛pannus’ (16. stol.), cúnjica, cúnjast. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je hrv. cȕnja ‛cunja, krpa’. Nejasno, nar. sloven. cȗndra, cȃndra pomeni tudi ‛cunja’ (knjiž. le ‛vlačuga’), zato je možno, da so te besede med seboj v neki sicer nejasni zvezi. Sorodno utegne biti tudi precej nejasno nar. sloven. cusráti ‛trgati’. Cúnja v starejšem jeziku pomeni predvsem ‛stare zavržene reči, beraška obleka, cunja za obvezo’, prid. cúnjast pa ‛raztrgan (o obleki)’ (Be I, 68). Podobne in etimološko nerazložene besede so še češ. cár, cancár ‛cunja’, spnem. Zanzer, Zunzel, nar. it. tsandalo, tsingulu, dzundzuli, vse v pomenu ‛cunja’ (Mch, 80 s.). |
| |
| Povezana iztočnica |
| |
| Glej tudi cȃndra1. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.