| |
| Slovensko gradivo |
| |
| cvíliti -im nedov. lat.‛vagire, eiulare’ (16. stol.), cvȋlež, zacvíliti; star. cvẹ́liti ‛žalostiti’, prvotno ‛povzročati, da kdo cvili’. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je cslovan. cviliti ‛jadikovati’, hrv., srb. cvíliti ‛cviliti, jokati, škripati’, nar. rus. cvilitь(sja) ‛jokati’, češ. kvílit, kvílet ‛tarnati, stokati, objokovati’. Pslovan. *kvili̋ti (ES XIII, 166) se je utegnilo razviti iz ide. korena *k(')u̯ei̯- ‛piskati, žvižgati’, pri katerem zasledimo pripono z -l- še v srvnem. wihelen ‛rezgetati’, stvnem. (h)wispalōn ‛sikati, šepetati’. Vzročni glagol cvẹ́liti (ustreznice v drugih slovan. jezikih pomenijo tudi ‛mučiti’ < *‛povzročati, da cvili’) govori v prid domnevi, da je *kvili̋ti nastalo iz *k(')u̯ei̯-l-. |
| |
| Povezana iztočnica |
| |
| Glej tudi cmẹ́riti se. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.