Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
čemẹ́ren -rnaprid.lat.‛morosus’, čemẹ́rnost, tudi čméren (16. stol.), čmẹ́rnost. V star. jeziku beseda pomeni zlasti ‛strupen’, na kar v sodobnem jeziku kaže še čemeríka, čmeríka‛strupena rastlina Veratrum album’ (18. stol.). Star. in nar.sloven.čemẹ́r pomeni ‛strup, prisad na rani’ (16. stol.), pa tudi že druge stvari, ki so v zvezi s strupom: ‛žolč’, tj. ‛nekaj grenkega’ in ‛slaba volja’.
Razlaga
Enako ali sorodno je cslovan.čemerь‛strup’, hrv., srb.čȅmēr‛žalost’, vučji čemer‛rastlina Aconitum napellus’, nar.rus.čémer‛neka konjska bolezen’, slovaš.čemer‛zastrupitev krvi’. Pslovan.*čȅmerъ je prvotno označevalo neko strupeno rastlino, verjetno divji teloh. Beseda se je razvila iz ide.*kémero-, kar je znano še v stvnem.hemera‛divji teloh’, star.lit.kemeraimn., let.cemeriņšmn.‛divji teloh’, stind.kamala-‛lotos’, camarika-‛rastlina Bauhinia variegata’ (Be I, 77 s., SP II, 138 s., Po, 558).
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.