Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
čẹ̑šnja -e ž lat.‛cerassus, cerassum’ (16. stol.), čẹ́šnjev; star. in nar. tudi črẹ̑šnja. Glas r je v delu narečij in v knjižnem jeziku odpadel kakor v sloven. knjiž. čẹ̑velj ob nar. črẹ̑velj, nar. čevọ̑ ob nar. in knjiž. črevọ̑.
 
Razlaga
 
Enako je cslovan. črěšьnja, hrv., srb. trȅšnja, rus. čeréšnja, češ. třešně. Pslovan. *če̋rs'ьn'a ali *čeres'ьn'a je (pod vplivom *vi̋šьn'a ‛višnja’) tvorjeno iz *če̋rs'a oz. *čeres'a (ohranjeno npr. v cslovan. črěša, bolg. poleg créša tudi čeréša), kar je v 3.–4. stol. (verjetno na Balkanu) izposojeno iz vlat. *ceresia ‛češnja’ (klas. cerasus ‛češnjevo drevo’, cerasum ‛češnjev plod’). Iz sorodne rom. predloge je izposojeno tudi nem. Kirsche ‛češnja’. Lat. beseda je domnevno prevzeta iz gr. kerasía, kérasos ‛češnjevo drevo’, kerásion ‛plod češnje’, kar nima znanega izvora. Ker plemenita češnja izvira iz Male Azije, gre verjetno za izposojo iz nekega maloazijskega jezika (Be I, 88, SP II, 165 s., WH I, 202, Fr I, 827 s.; podrobneje o prevzemu v slovan. BoStu, 61 ss.).
 
Slovenski etimološki slovar³