Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
čigáv -a zaim. lat.‛cuius’ (18. stol.); čȋgar (16. stol.).
 
Razlaga
 
V 16. stol. se je v pomenu ‛čigav’ uporabljal le čiji in rod. čiga, iz česar je po zgledu zaimka njegọ́v izpeljano čigáv. Izpeljanka ima vzporednice v nar. hrv. čìgov, nar. bolg. čígov, čígav ‛čigav’. Rod. čiga, čega (nastal je iz pslovan. *čьjegȍ) spada k imenovalniku nar. in star. sloven. čȋji ‛čigav’, ki je enak s stcslovan. čii, hrv., srb. čìjī, rus. čej, češ. čí ‛čigav, čigar’ < psl. *čь̏jь v enakem pomenu. To je s pripono *-i̯o- izpeljano iz ide. vprašalnega zaimka *ki- ‛kdo, kaj’, znanega npr. v stind. kíḥ ‛kdo’, kím ‛kaj, kar, zakaj, čemu’, gr. tís ‛kdo’, ‛kaj’, lat. quis ‛kdo’, quid ‛kaj’, pa tudi pslovan. *čьtȍ ‛kaj’ v hrv., srb. štȍ itd. (Be I, 81, SP II, 309, Po, 646 s.), pri nas v nȉč in čȋm.
 
Povezane iztočnice
 
K star. besedotvorju prim. mọ́j, tvọ́j, svọ́j, k mlajšemu njegọ́v.
Slovenski etimološki slovar³