Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
čȋn2 -a m lat.‛factum’ (19. stol.); star. číniti ‛delati, ravnati’ (16. stol.), činọ̑vnik ‛uradnik’, učíniti.
 
Razlaga
 
Verjetno prevzeto iz hrv., srb. čȋn ‛dejanje’ (čìniti ‛delati’), kar je izvorno ista beseda kot čȋn1. Pslovan. *čȋnъ se v pomenu ‛dejanje’ pojavlja tudi v drugih jezikih, npr. polj. czyn (Be I, 82, SP II, 20). Osnova za različne pomene pslovan. *čȋnъ ‛vrsta, red’ in ‛dejanje, delo’ tiči že v pomenu ide. korena *kei̯- ‛nizati, postavljati v vrsto, zbirati, postavljati eno na drugo, graditi’, iz katerega je še npr. stind. cinóti ‛vrsti, niza, zbira’, gr. poiéō ‛delam’, ukr. kojíty ‛pripravljati (kaj slabega)’ (LIV, 338).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi načȋn, učȋnek, začīniti, čȋr.
Slovenski etimološki slovar³