| |
| Slovensko gradivo |
| |
| dẹ̑dič -a m lat.‛heres, successor’ (16. stol.), dedováti, podedováti, dẹ̑diščina, dẹ́den, dẹ́dnost, dẹ̑dina, razdedíniti. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je star. hrv. čak. djȅdić, češ. dědic ‛dedič’. Pslovan. *dě̋dit'ь je manjšalnica od *dě̋dъ ‛ded’. Pri Praslovanih je bil ded poglavar velike družine, kar jezik potrjuje npr. v slovaš. dedina ‛vas’. Po njegovi smrti je to mesto prevzel njegov (verjetno že vnaprej določeni) naslednik, ki je bil za ostale družinske člane ‛mlajši, manjši ded’. Poimenovanje se je kasneje razširilo na vse druge naslednike. |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| Dalje glej dẹ̑d. Podobno pomensko razmerje zasledimo tudi pri vnūk. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.