| |
| Slovensko gradivo |
| |
| disidȅnt -énta m ‛oporečnik, odpadnik, razkolnik’ (20. stol.), disidéntski. |
| |
| Razlaga |
| |
| Tujka, prevzeta iz sodobnih evr. jezikov, nem. Dissident, frc. dissident v enakem pomenu, kar je izposojeno iz lat. dissidēns, sedanjega tvornega deležnika glagola dissidēre ‛drugače misliti, ne se strinjati, oporekati’, sestavljenega iz lat. dis- ‛od-, raz-’ in sedēre ‛sedeti’. Današnji pomen temelji na srlat. rabi dissidentes mn. ‛versko drugače misleči’ v dokumentu Varšavski verski mir iz leta 1573 (Pf, 232). |
| |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.