Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
dọ́ga1 -e ž ‛ukrivljena deščica kot del lesene posode’ = lat.‛dolii lamina’ (18. stol.), nar. tudi ‛mavrica’ = lat.‛arcus pluvius’, dọ́žica.
 
Razlaga
 
Enako ali sorodno je cslovan. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dȕga ‛doga’, dúga ‛mavrica’, rus. dugá ‛lok, krivina, ukrivljen kos lesa’, star. tudi ‛mavrica’, češ. duha ‛doga’ in ‛mavrica’. Pslovan. *dǫga̋ ‛ukrivljena deščica, doga’ in metaforično ‛mavrica’. Oba pomena sta se pomensko specializirala iz prvotnega *‛lok, krivina’. Dalje je sorodno lit. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, let. dañga ‛grobnica’ (< ‛obokana’), ags. dung ‛zapor’, stvnem. tung ‛podzemna soba, kjer so ženske tkale’, kar so prav tako tvorbe iz ide. baze *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’ (SP IV, 192 s., Va, 378, Fr I, 88, Po, 250). It., srlat. doga ‛doga pri sodu’ je verjetno le slučajno podobno tej slovan. besedi (Be I, 106), a je morda vplivala na spremembo naglasa, ki se izkazuje v hrv., srb. dȕga in sloven. manjšalnici dọ́žica.
 
Slovenski etimološki slovar³