| |
| Slovensko gradivo |
| |
| dọ́ktor -ja m ‛najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova’ in ‛zdravnik’ = lat.‛medicus’ (16. stol.), doktorȋrati, doktorȃt. |
| |
| Razlaga |
| |
| Prevzeto prek nem. Doktor, doktorieren iz lat. doctor ‛učitelj’, kar je izpeljanka iz glagola docēre ‛učiti’. V srednjem veku je doctor postal naziv, ki so ga podeljevali po končanem šolanju, vendar so ob njem dodajali še, za kaj se je izšolal, npr. doctor philosophiae ‛doktor filozofije’. Z razvojem visokega šolstva je naziv začel pomeniti najvišje izobražence, torej ne več tiste, ki so končali visoko šolo, temveč tiste, ki so lahko poučevali na visokih šolah. Ljudska izposojenka iz istega nem. (in posledično lat.) vira je sloven. dọ́htar, kar se danes uporablja le v pomenu ‛zdravnik’. V tem pomenu gre za skrajšavo naslova lat. doctor medicinae, kjer se še ohranja starejši pomen ‛zdravnik, ki je dokončal ustrezno visoko šolo’ (Kl, 149). Še v začetku 20. stol. so imeli naziv doktorja tudi nekateri drugi visokošolski izobraženci, npr. pravniki. |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi doktrína, docȅnt, dokumȅnt. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.