Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
dól1 prisl. lat.‛deorsum, desuper’, star. dȍl; dóli, dólu lat.‛infra’ (14. stol.), navzdȍl (16. stol.), nizdȍl; dọ̑l lat.‛vallis’, dọ̑lnji, dolẹ̄nji.
 
Razlaga
 
Enako je star. hrv. dȍl, nar. mak. dol ‛dol’, nar. rus. dól ‛stran’ (knjiž. dolój ‛proč, dol’) in nar. češ. dol (knjiž. dolů) ‛dol’. S sloven. dóli je enako stcslovan. dolě, hrv. dȍlje, srb. dȍle, nar. rus. dóli, češ. dole ‛spodaj, doli’. Pslovan. *dolъ̏ je iz prvotnega tožilnika smeri, *dolě̋ pa iz mestnika samostalnika *dȍlъ ‛jama, votlina, dolina’, kar je dalo sloven. dọ̑l ‛dolina’, cslovan. dolъ ‛jama, dolina’ idr. To se je razvilo iz ide. *dholo- ‛obok, votlina, dolina’, kar je dalo tudi gr. thólos ‛obokano okroglo poslopje na dvorišču, kjer so shranjevali orožje in orodje’, valiž. dol ‛dolina’, stnord. dalr ‛lok’, got. dal(s), stvnem. tal, nem. Tal ‛dolina’ (SP IV, 72, Po, 245 s.). Sloven. dól torej prvotno pomeni ‛v dolino, v jamo’, dóli pa ‛v dolini, v jami’.
 
Povezana iztočnica
 
Glej tudi dolína.
Slovenski etimološki slovar³