| Slovensko gradivo | ||
| dósti prisl. lat.‛satis’ (16. stol.), nar. tudi dósta; zadósti (16. stol.), zadostīti, zadostováti, zadọ́ščati, zadósten, nȅzadósten, zadóstnost. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je nar. hrv., srb. dȍsti, dȍst, knjiž. dȍsta ‛dovolj’, nar. rus. dósti, dósta, češ. dost. Pslovan. *dȍ s(ъ)ti (in *dȍ s/ъ/ta) je morda nastalo po skrajšavi v hitrem govoru iz *dȍ syti *(dȍ syta), kar je sklopljeno iz zveze s pslovan. *do in rodilnika samostalnika *sŷtь ‛sitost’ (oz. prid. *sy̋tъ ‛sit’). Če je domneva pravilna, je prvotni pomen *‛do sitega’. Verjetnost te razlage zmanjšuje dejstvo, da se pslovan. *y tako reducira le v obravnavani besedni družini. Zato se zdi možno, da se je prvotno *dȍ syti (*dȍ syta), še ohranjeno npr. v stcslovan. dosyti, ali pomešalo z refleksi glagola *dosta̋ti (sestavljenega iz *do in *sta̋ti), prim. rus. dostátь ‛doseči, zadostovati’, dostátok ‛obilje’, češ. dostát ‛zadostiti’ (Be I, 108, SP IV, 142 s.) ali da je celo tvorjeno iz te osnove. K besedotvorju prim. nar. sloven. nȃda ‛nastavek, kar se nadene’ iz pslovan. kolektiva *na̋da < ide. *nō-dh1-ah2 iz korena *dheh1- ‛deti, položiti’. | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Dalje glej sȉt ali státi2. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Dostopnost