Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
dósti prisl. lat.‛satis’ (16. stol.), nar. tudi dósta; zadósti (16. stol.), zadostīti, zadostováti, zadọ́ščati, zadósten, nȅzadósten, zadóstnost.
 
Razlaga
 
Enako je nar. hrv., srb. dȍsti, dȍst, knjiž. dȍsta ‛dovolj’, nar. rus. dósti, dósta, češ. dost. Pslovan. *dȍ s(ъ)ti (in *dȍ s/ъ/ta) je morda nastalo po skrajšavi v hitrem govoru iz *dȍ syti *(dȍ syta), kar je sklopljeno iz zveze s pslovan. *do in rodilnika samostalnika *sŷtь ‛sitost’ (oz. prid. *sy̋tъ ‛sit’). Če je domneva pravilna, je prvotni pomen *‛do sitega’. Verjetnost te razlage zmanjšuje dejstvo, da se pslovan. *y tako reducira le v obravnavani besedni družini. Zato se zdi možno, da se je prvotno *dȍ syti (*dȍ syta), še ohranjeno npr. v stcslovan. dosyti, ali pomešalo z refleksi glagola *dosta̋ti (sestavljenega iz *do in *sta̋ti), prim. rus. dostátь ‛doseči, zadostovati’, dostátok ‛obilje’, češ. dostát ‛zadostiti’ (Be I, 108, SP IV, 142 s.) ali da je celo tvorjeno iz te osnove. K besedotvorju prim. nar. sloven. nȃda ‛nastavek, kar se nadene’ iz pslovan. kolektiva *na̋da < ide. *nō-dh1-ah2 iz korena *dheh1- ‛deti, položiti’.
 
Povezani iztočnici
 
Dalje glej sȉt ali státi2.
Slovenski etimološki slovar³