Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
dȗh duhȃ m lat.‛spiritus, animus, odor’ (10. stol.), duhọ́ven, duhọ́vnik, duhọ́vski, duhọ́vščina, duhovȋt, duhovȋtost, dúhati, podúhati, zadúhati idr.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. duxъ ‛sapa’ in ‛duševnost’, hrv., srb. dȕh, rus. dúx ‛duh, dih, sapa, zrak’, češ. duch ‛duh’. Pslovan. *dȗxъ je pomenilo ‛dih’ in ‛duh, duševnost’ ter sekundarno ‛demon’, *duxa̋ti pa ‛pihati, dihati’. Dalje je sorodno lit. daũsos mn. ‛raj’, tj. ‛duhovi duše; kraj, kjer so duhovi, duše’, dùsti ‛priti ob sapo’, dvė̃sti ‛dihati, izdihniti’, germ. *deuza- ‛žival’ (prvotno *‛tista, ki ima dih’) > stvnem. tior, nem. Tier ‛žival’, ags. dēor, angl. deer ‛jelen, srna’ in morda galorom. dūsius ‛zli duh’, vse iz ide. korena *dhu̯es- ‛dihati’ (SP V, 84 s., Be I, Po, 272, LIV, 140 s.), od koder je
 
Povezane iztočnice
 
še sloven. dúša, dūšek, díhati, dahnīti in tam navedeno nadaljnje sorodstvo. Glej tudi dūšek, vzdȗšje, vzdȗšnik, tūhna.
Slovenski etimološki slovar³