| |
| Slovensko gradivo |
| |
| fíga -e ž lat.‛ficus’ (16. stol.), fígov, fígovec. |
| |
| Razlaga |
| |
| Prevzeto iz srvnem. vīge, iz česar se je razvilo današnje nem. Feige ‛figa’. Nem. beseda je prevzeta iz provan. figa, kar se je razvilo iz lat. fīcus v enakem pomenu. Druga možnost je neposredna izposoja iz neke rom., severnoit. predloge (ST, 118, Be I, 128). Lat. fīcus je prevzeto iz nekega neznanega sredozemskega ali maloazijskega jezika. Iz sorodne predloge je izposojeno tudi gr. sỹkon, nar. (beotsko) tỹkon in arm. tcuz, vse v pomenu ‛figa’ (Fr II, 818). K pomenu sloven. fíga ‛nič’ prim. it. fico secco ‛nič vredna stvar, počen groš’, dobesedno ‛suha figa’. Plodovi, ki se na nekem področju pojavljajo v izobilju, veljajo za malo ali sploh nič vredne, prim. hrv. v Dalmaciji šípak ‛granatno jabolko’ in ‛nič, malo vredna stvar’. |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi sfížiti, fȋkus, tȋkva. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.