Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
fíga -e ž lat.‛ficus’ (16. stol.), fígov, fígovec.
 
Razlaga
 
Prevzeto iz srvnem. vīge, iz česar se je razvilo današnje nem. Feige ‛figa’. Nem. beseda je prevzeta iz provan. figa, kar se je razvilo iz lat. fīcus v enakem pomenu. Druga možnost je neposredna izposoja iz neke rom., severnoit. predloge (ST, 118, Be I, 128). Lat. fīcus je prevzeto iz nekega neznanega sredozemskega ali maloazijskega jezika. Iz sorodne predloge je izposojeno tudi gr. sỹkon, nar. (beotsko) tỹkon in arm. tcuz, vse v pomenu ‛figa’ (Fr II, 818). K pomenu sloven. fíga ‛nič’ prim. it. fico secco ‛nič vredna stvar, počen groš’, dobesedno ‛suha figa’. Plodovi, ki se na nekem področju pojavljajo v izobilju, veljajo za malo ali sploh nič vredne, prim. hrv. v Dalmaciji šípak ‛granatno jabolko’ in ‛nič, malo vredna stvar’.
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi sfížiti, fȋkus, tȋkva.
Slovenski etimološki slovar³