Slovensko gradivo | ||
flȃvta -e ž lat.‛tibia’ (19. stol.), flavtȋst, flavtȋstka. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto iz srlat. flauta, it. flauto ‛flavta’, kar je oboje izposojeno iz provan. flaut ‛flavta, piščal’. Beseda je znana še v frc. flûte, stfrc. fleute in od tod v germ. jezikih, npr. nem. Flöte. Izvor rom. besede ni poznan, morda prvotno onomatopeja (Me I, 63 s., CZ, 442, Kl, 222). | ||